Iz dokumentov, ki jih je pridobil časnik Finance, je razvidno, da so bila gradbena podjetja s t. i. zemonskim sporazumom iz leta 1998 povezana v kartel. Podjetja so bila po njem razdeljena v dve skupini, v veliko in malo koalicijo. Veliki koaliciji (SCT, Primorje, skupina Gradis, Kraški zidar) je pripadalo 82 odstotkov del v okviru nacionalnega programa, mali koaliciji (CM Celje, CP Ljubljana, CP Maribor in CP Novo mesto).

TV Slovenija je pridobila dokument, ki dokazuje, kako so se gradbena podjetja v nasprotju z zakonodajo dogovarjala pri drugih projektih. Gre za dogovor iz leta 2007, ki sta ga SCT in GPG podpisala pred oddajo usklajene ponudbe za projekte na ljubljanskem letališču. Dogovor: SCT bo oddal višjo ponudbo od GPG-ja za hangar in GPG bo oddal višjo ponudbo od SCT-ja za poslovno stavbo. Ivan Zidar, vodja SCT-ja, omenjenega dokumenta ni komentiral, ker je v tujini, Boris Dolamič iz GPG-ja pa je za TV Slovenija zatrdil, da se takega papirja ne spomni, da pa so pa Adrijino stavbo gradili oni, kar dokazuje, da dogovora ni bilo.

Nekdanji direktor CMC-ja navedbe potrdil
Navedbe v sporazumu je za Finance potrdil zdaj že upokojeni direktor CMC-ja Andrej Kamenšek. Pojasnil je, da dogovor ni veljal za vse posle, ampak za največje, in da so se pač morali tako dogovoriti. Zakaj je CMC sodeloval, je pojasnil, češ da so želeli zaposliti svoje kadre in kapacitete.

Sporazum je po njegovih besedah nastal na pobudo "operative" torej SCT-ja in Primorja, pozneje je pristopil še Vegrad, vendar se Kamenšek ne spomni, ali ga je takrat že vodila Hilda Tovšak.

Koliko je vedel Dars?
Očitno pa je bil, vsaj v enem delu, z zadevami seznanjen tudi Dars, saj je Kamenšek takratnemu prvemu možu družbe Janezu Božiču pisal in se pritožil, češ da velika koalicija izrinja malo z dumpinškimi cenami. A Kamenšek vseeno poudarja, da sporazuma na Darsu niso imeli. Božič je za Odmeve dejal, da se Kamenškovega dopisa ne spomni, o zemonskem sporazumu pa da je slišal nekaj govoric. Na vprašanje, kako so se na to odzvali v Darsu, je dejal, da so bili mnenja, da gre za interni problem izvajalcev. Leta 2001 so oblikovali nove razpisne pogoje, s katerimi so postavili zgornjo mejo ponudb.

Poudaril je, da na Darsu razpisov niso prilagajali izvajalcem, saj jih tudi niso mogli, ker ji pripravlja in vodi DDC. DDC je poleg predstavnikov Darsa ter ministrstev za promet in finance tudi v komisiji za odpiranje prispelih ponudb. Božič je v pogovoru omenil še uvedbo najvišje sprejemljive cene za projekt.

Eni zadržani, drugi ne vedo ničesar
V nasprotju s Kamenškom pa so bili preostali direktorji gradbenih podjetij precej manj gostobesedni. Prvi mož Kraškega zidarja Radoš Lipanje je dejal, da ne ve, ali se je Kraški zidar kdaj s kom dogovarjal o tem, kakšno ponudbo bo kdo dal, in da omenjenega sporazuma ne pozna. Pojasnil je le, da so se bili kot majhno podjetje na razpise prisiljeni prijavljati v konzorcijih. Nato je dodal, da mu je zemonski sporazum o mali in veliki koaliciji znan, saj je bil zraven, in da pravila postavljajo večji od njih.

Tudi predsednik uprave CP Ljubljana Alojz Kramljak zemonskega sporazuma ni zanikal, je pa dejal, da ne ve natančno, za katere posle ga novinar sprašuje. Pri svojem odgovoru je bil zelo kratek Dušan Črnigoj iz Primorja, ki je dejal le, da tega ne pozna. Usklajeno delovanje je zanikal tudi solastnik CPM-ja Janez Škobrne.

"Ne spomnim se tega. Kaj je bilo včasih, ne vem, to je že prazgodovina. Mi se dobivamo, tudi v Zemonu. V glavnem pa se kregamo. Videti se ne moremo in se bomo poklali med seboj. Se nimamo kaj dogovarjati, ker tako ali tako nihče drug, razen nas, ne zna delati avtocest," pa so bile besede Ivana Zidarja, preden je prekinil zvezo.

Lahovnik: Vse kaže, da je bil avtocestni križ preplačan za več milijard evrov
Za ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika je pri tem najbolj šokantno, da je bil s tem seznanjen tudi Dars, kar po njegovih besedah nedvomno kaže na sum koruptivnih dejanj. "Še posebej zato, ker kaže, da so bila javna naročila Darsa le predstava za javnost in da je bil avtocestni križ preplačan za več milijard evrov," je povedal Lahovnik.

"Glede na to, da se na dokumentih pojavlja tudi ime nekdanjega direktorja Darsa in nekdanjega ministra za promet, kaže na to, da so lovke kartela segale v sam politični vrh. Treba je ugotoviti, ali in na kakšen način je kartel morebiti vplival tudi na poslance oziroma ali so politični predstavniki od podjetij iz kartela v preteklosti bili deležni morebitnih različnih ugodnosti, kot so cenejši nakupi nepremičnin," je za spletne Finance dejal Lahovnik.

Naravnost absurdni pa so po Lahovnikovih besedah pozivi gradbenikov, naj jim država pomaga pri usklajenem nastopu na tujih trgih. Če so se doma znali usklajevati, celo v nasprotju z zakonom, potem bodo že našli način, da se bodo znali uskladiti tudi na bolj konkurenčnih trgih, meni minister in poudarja, da je treba zagotavljati neodvisne in proste roke uradu za varstvo konkurence, organi pregona pa morajo preiskati vse te sume kaznivih dejanj.