Ob seznanitvi s spodbudnimi polletnimi podatki o poslovanju so delničarji potrdili, da se od bilančnega dobička za lani v vrednosti 270,87 milijona evrov za dividende nameni 133,27 milijona evrov oziroma 4,25 evra bruto na delnico, medtem ko je bila lani dividenda 3,20 evra.

Prav tako pa je skupščina sklenila, da se po 68,8 milijona evrov nameni za druge rezerve iz dobička in za prenos v naslednje leto.

Dividende bodo delničarjem začeli izplačevati 23. julija, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD-ju ‒ Centralni klirinško depotni družbi na dan 22. julij, so po današnji skupščini sporočili iz Krke.

V nakup lastnih delnic

Skupščina je potrdila tudi sklep o podelitvi pooblastila upravi družbe za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic. Upravo so za naslednjih 36 mesecev pooblastili, da lahko pridobiva lastne delnice, vendar skupni delež vseh lastnih delnic ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe, torej 3.279.344 delnic družbe. Skupni delež vključuje tudi delnice, ki jih ima družba že v lasti.

Lastne delnice lahko družba pridobiva s posli, sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in sicer po vsakokratni tržni ceni. Lastne delnice lahko pridobiva tudi zunaj organiziranega trga vrednostnih papirjev.

Predlagan Filipič, a SDH vztrajal pri Lahovniku

Skupščina je imenovala tudi štiri nove nadzornike. S sklicem skupščine so bili za imenovanje v devetčlanski nadzorni svet predlagani obstoječi nadzorniki Julijana Kristl, Boris Žnidarič in Jože Mermal ‒ ta trenutno tudi predseduje nadzornemu svetu, kot novo ime pa je bil predlagan Peter Filipič.

Vendar pa je Slovenski državni holding (SDH), kot so povzeli v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS), na skupščini podal nasprotni predlog, s katerim je namesto Filipčiča predlagal ekonomista Lahovnika, ki je bil v zadnjem času v javnosti znan predvsem kot vodja svetovalne skupine vlade za pripravo protikoronskih ukrepov. Tako so bili za petletno mandatno obdobje izvoljeni Kristlova, Žnidarič, Mermal in Lahovnik.

SDH je sicer na današnji skupščini zastopal svoj devetodstotni delež, Kapitalsko družbo, ki ima 10,65 odstotka delnic in državo, ki ima 7,21 odstotka osnovnega kapitala. Skupaj je to skoraj 27 odstotkov kapitala, vendar pa je to na skupščini po navedbah MDS-ja pomenilo 54 odstotkov glasovalnih pravic, saj je bilo na skupščini udeleženega nekaj več kot 50 odstotkov kapitala.

Pomembno vlogo je imel na skupščini tudi predsednik uprave Jože Colarič, ki je imel neposredno in predvsem prek pooblastil 10,39 odstotka glasovalnih pravic.

Spodbudni polletni podatki

Colarič je delničarjem predstavil tudi rezultate polletnega poslovanja. Skupina Krka je po predhodni oceni v prvi polovici leta imela 803,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je povečala za 15 odstotkov na 160,3 milijona evrov.

Po prodaji največja regija v skupini je bila vzhodna Evropa, kjer so prodali za 271,7 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je osem odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. V Rusiji, ki za Krko predstavlja največji posamični trg, so prodali za 180,2 milijona evrov izdelkov, kar na letni ravni prav tako predstavlja osemodstotno rast.

Rast prodaje so imeli tudi na večini preostalih trgov na območju vzhodne Evrope in srednje Azije.

Na domačem slovenskem trgu so zaznali 15-odstotni padec prodaje izdelkov in storitev; prodali so jih za 38,3 milijona evrov. V Krki padec pripisujejo zmanjšanju prodaje zdraviliško-turističnih storitev za 46 odstotkov zaradi vpliva pandemije covida-19. Prodaja na slovenskem trgu sicer v skupini predstavlja 4,8-odstotni delež.

V šestih mesecih je Krka prodala za 753,2 milijona evrov izdelkov za humano uporabo, od tega za 691,7 milijona evrov zdravil na recept in za 61,5 milijona evrov brez recepta. Prodaja prvih je zrasla za osem odstotkov, prodaja zdravil brez recepta pa je bila nižja za dva odstotka.

Ocenjeni dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine Krka je v prvi polovici leta znašal 216,7 milijona evrov, kar je 40 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, ocenjeni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa je bil višji za 30 odstotkov in je znašal 273 milijona evrov.

V sporočilu za javnost, ki ga je Krka objavila na spletni strani Ljubljanske borze, je družba še navedla, da letos načrtujejo prodajo v vrednosti 1,52 milijarde evrov, čisti dobiček pa naj bi se ustavil pri dobrih 210 milijonih evrov.

Skupina namerava za vlaganja, predvsem za povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, nameniti 134 milijonov evrov, za raziskave in razvoj pa nameravajo nameniti 10 odstotkov prihodkov od prodaje.

Z izdelavo cepiv se Krka ne bo ukvarjala

Predsednik Krkine uprave je po današnji skupščini na vprašanje, ali bo epidemija covida-19 kakor koli vplivala na Krkine načrte, oodgovoril, da so se tej dobro prilagodili. V prvem letošnjem četrtletju so imeli okrepitev povpraševanja, ki pa se je konec marca umirilo.

Zdaj poslujejo "v popolnoma pričakovanih okvirih letnega plana" in še vedno načrtujejo 1,52 milijarde evrov letne prodaje blaga in storitev in neto dobiček v znesku nekaj več kot 210 milijonov evrov.

"Načrti se ne spreminjajo, saj smo šele sredi leta. Je pa en kup neznank, vezanih na morebitne nove valove covida-19. Ampak mi se bomo uspešno prilagajali tudi v naprej," je pristavil.

Glede možnosti, da bi Krka kot farmacevtsko podjetje pozneje kakor koli sodelovala pri izdelavi cepiva za novi koronavirus, je dejal, da se Krka z izdelavo cepiv ni nikoli ukvarjala in se ne ukvarja, ker je to "nekaj popolnoma drugega kot generična farmacevtska proizvodnja".

Izdeluje pa nekatera zdravila, ki jih uporabljajo pri zdravljenju teh obolenj, in sicer se v zadnjem času kot učinkovina pojavlja dexametazon, ki ga Krka v obliki tablet in predvsem injekcij izdeluje že leta.

Za bolj ogrožene srčne bolnike pa je pri napadih omenjenega virusa "zelo dobrodošla Krkina paleta kardiopreparatov", je še dejal Colarič.