Lani je bila povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških za 2,7 odstotka višja od povprečja in je znašala 1901 evrov. Povprečna mesečna bruto plača žensk pa je bila za 3,3 odstotka nižja od povprečja in je znašala 1790 evrov. Obe sta bili v primerjavi s predlani višji; pri moških za 3,5 odstotka, pri ženskah za 4,8 odstotka.

Nižjo neto plačo od povprečja je imelo lani 63,2 odstotka zaposlenih. Mediana mesečne neto plače, ki deli populacijo na dva enaka dela, je znašala 1026 evrov. Povprečna mesečna neto plača je bila za 25 odstotkov ljudi nižja od 790 evrov, za 10 odstotkov ljudi je bila višja od 1840 evrov, za odstotek pa višja od 3505 evrov.

Lani so imeli povprečno mesečno bruto plačo višjo od povprečja samo zaposleni v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer za 11,1 odstotka višjo, znašala je 2056 evrov. Najnižjo so imeli zaposleni v primorsko-notranjski statistični regiji, znašala je 1598 evrov in bila za 13,7 odstotka nižja od povprečja.

Povprečna mesečna bruto plača se je lani povečala v vseh starostnih skupinah. Najbolj se je zvišala v skupini 45–54 let, za 4,7 odstotka, najmanj pa v skupini 65 let ali več, za 0,5 odstotka. Daleč najvišjo plačo so imeli zaposleni v skupini 65 let ali več, in sicer 3181 evrov ali za 71,9 odstotka višjo od povprečne. To plačo so imeli najvišjo zaposleni v posavski regiji, sledila je pomurska regija.

Najnižje plače pri najmlajših

Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo pa so imeli lani zaposleni v starostni skupini 15–24 let. Znašala je 1246 evrov in bila za 32,7 odstotka nižja od povprečja.

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih z višje- oz. visokošolsko izobrazbo v sektorju država je bila lani približno enaka tistim z enako izobrazbo v zasebnem sektorju. V sektorju država je znašala 2434 evrov, v zasebnem sektorju pa 2478 evrov. Precej višjo pa so imeli zaposleni s to stopnjo izobrazbe v javnih družbah, in sicer 2812 evrov.

Od zaposlenih s srednješolsko izobrazbo so imeli nekoliko višjo povprečno mesečno bruto plačo tisti, ki so bili zaposleni v sektorju država kot zaposleni v zasebnem sektorju. Za zaposlene z največ osnovnošolsko izobrazbo je veljalo ravno obratno.

Moški zaslužijo več

Razlika med povprečno mesečno bruto plačo žensk in moških je v sektorju država pri zaposlenih z višjo- oz. visokošolsko izobrazbo znašala 20,1 odstotka v korist moških. Pri moških s srednješolsko izobrazbo je bila za 25,9 odstotka višja od plače žensk s to izobrazbo, pri moških z osnovnošolsko izobrazbo pa je bila za 21,3 odstotka višja.

V zasebnem sektorju je razlika v povprečni mesečni bruto plači žensk in moških pri srednješolski izobrazbi v povprečju znašala 15,8 odstotka v korist moških. Največja je bila pri zaposlenih z dokončano višje- oz. visokošolsko izobrazbo, saj je bila za moške za 22,2 odstotka višja kot za ženske.

V javnih družbah je bila povprečna mesečna bruto plača moških z dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo za 28,6 odstotka višja od plače žensk, medtem ko je razlika pri zaposlenih z dokončano srednješolsko ali višje- oz. visokošolsko izobrazbo znašala približno 25 odstotkov v korist moških.