Prva polovica januarja je mimo, na finančnih trgih pa ni razlogov za posebno veselje. Po visokih lanskih in predlanskih donosih trenutno manjka impulzov za nadaljnjo rast. Newyorški delniški indeksi se znižujejo in so zdaj bolj kot ne že na ravneh, na katerih so bili na dan ameriških predsedniških volitev pred dobrima dvema mesecema. Trumpov učinek je izzvenel, glavni razlog za to pa so pričakovanja o višji inflaciji, zaradi česar bo imel Fed zvezane roke pri nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Zelo nenavadno je, da se je od trenutka, ko je Fed septembra začel cikel zniževanja obrestne mere, zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice zvišala kar za okrog 120 bazičnih točk, s 3,6 na 4,8 odstotka, kar je največ v zadnjih 14 mesecih. Takšnih vzorcev ni bilo opaziti še nikoli v zgodovini.

ZDA s primanjkljajem kot v recesiji
Z izjemo Kitajske, kjer so donosnosti obveznice izjemno nizke (pri desetletni je le 1,65-odstotna), je tudi v preostalih delih sveta opaziti nižje cene obveznic in s tem posledično višje zahtevane donosnosti. V Veliki Britaniji je pri 10-letni obveznici dosegla najvišjo raven po letu 2008, tudi na Japonskem je spet presegla en odstotek (trenutno 1,24 odstotka; največ po aprilu 2011). V ozadju je tudi sporočilo vladam, naj se zresnijo pri svojih fiskalnih politikah. Samo v decembru so imele ZDA za 129 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja, kar je 52 odstotkov več kot leto prej. Če bi bila država v recesiji, bi bila takšna politika običajna, ne pa v obdobju lepe gospodarske rasti. V Veliki Britaniji se je javni dolg medtem povzpel na 98 odstotkov BDP-ja.

Varni denarni skladi vse bolj priljubljeni
Ob takšnem začetku leta se velja spomniti leta 2022, ko so delniški trgi doživeli resen popravek, močno pa so navzdol zanihale tudi cene obveznic. Tistega leta so bile izgube tako na delniških kot tudi obvezniških trgih dvomestne, a so bile razmere precej drugačne, saj so centralne banke zaradi visoke inflacije zviševale obrestne mere. Zdaj so vendarle v ciklu zniževanja obresti. A kljub temu gredo donosnosti obveznic navzgor, vse več vlagateljev pa denar seli v denarne sklade, saj z napovedanimi štirimi letošnjimi Fedovimi znižanji obresti ne bo nič (doživeli bomo kvečjemu dve znižanji). V ZDA se skupna vrednost sredstev v denarnih skladih, ki so skoraj netvegani, obrestna mera pa lahko preseže štiri odstotke, približuje novemu mejniku, sedmim bilijonom dolarjev.

Nvidiine delnice 15 odstotkov od rekorda
Tudi ta teden je na delniških trgih opaziti, da se znižujejo vrednosti papirjev, ki so bili do nedavnega ljubljenci trga. Delnice Nvidie (tečaj je zdrsnil na 130 dolarjev, s čimer je 15 odstotkov oddaljen od pred kratkim doseženega rekorda) so v ponedeljek padle za skoraj štiri odstotke, v torek pa za nadaljnji odstotek, potem ko je Bidnova administracija predlagala nov zakonski okvir za izvoz naprednih računalniških čipov, ki se uporabljajo za razvoj umetne inteligence. Še precej hujše izgube so utrpele delnice podjetja Eli Lilly, saj je podjetje opozorilo, da dobiček zadnjega četrtletja ne bo dosegel pričakovanj. Občutno so se pocenile tudi delnice preostalih proizvajalcev zdravil za hujšanje, kot sta Novo Nordisk in Viking Therapeutics.

Intesa Sanpaolo "sprejela" bitcoin
Na začetku tedna so jo na splošno skupile številne tvegane naložbe, bitcoin je padel na 90.600 dolarjev. Od prejšnje srede do ponedeljka je bilo iz ameriških ETF-skladov na bitcoin kar za milijardo dolarjev odlivov. V torek je bitcoin vendarle močno okreval in se povzpel nad 97.000 dolarjev. Če je bilo še nedolgo tega iz bančnih krogov o kriptovalutah slišati veliko mero skepticizma, se razpoloženje očitno spreminja. Največja italijanska banka Intesa Sanpaolo je tako po poročanju Reutersa v ponedeljek kupila 11 bitcoinov v skupni vrednosti več kot milijon dolarjev.

Rekordna vsota donacij za ponedeljkovo inavguracijo
V ZDA se temeljito pripravljajo na inavguracijo novega predsednika Donalda Trumpa, številna velika podjetja pa želijo z milijonskimi donacijami podpreti dogodek in se tako prikupiti nepredvidljivemu Trumpu, ki lahko z novo regulativo hitro spremeni pravila igre v številnih sektorjih. Ta teden so se spisku pridružili še letalsko podjetje Delta Air Lines, avtomobilski koncern Stellantis in ameriška podružnica korejskega Hyundaia. Že prej so donacije v višini okrog milijona dolarjev napovedali Boeing, General Motors, Ford, Microsoft, Amazon, Alphabet in Meta. Skupna vsota vseh donacij za inavguracijo v Washingtonu bo presegla 170 milijonov dolarjev, kar je precej več od prejšnje Trumpove vselitve v Belo hišo leta 2017 (106,7 milijona).