Med delovno aktivnim prebivalstvom (15 do 74 let) jih je 30 odstotkov ves ali večji del delovnega časa porabilo za delo z elektronskimi napravami, kot so računalniki, tablični računalniki in pametni telefoni. Sledile so naloge, pri katerih so potrebne dobre ročne spretnosti (21 odstotkov). Izmed delovno aktivnih jih je 20 odstotkov ves ali pa večino delovnega časa namenilo verbalnemu komuniciranju z osebami zunaj organizacije (stranke, dobavitelji), 19 odstotkov pa za verbalno komuniciranje s sodelavci, v raziskavi o spretnostih in znanjih pri delu ugotavljajo statistiki.

Od delovno aktivnih jih je 13 odstotkov večino delovnega časa porabilo za težka fizična dela, devet odstotkov za branje dokumentov, štirje odstotki za zahtevne matematične izračune, trije odstotki pa za strokovno usposabljanje in poučevanje drugih, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).

Med delovno aktivnimi, ki so ves delovni čas ali večji del tega porabili za premikanje težkih bremen, dvigovanje ljudi ali za delo v utrujajočih in bolečih položajih, sta bili dve tretjini moških in tretjina žensk. Po drugi strani pa 45 odstotkov delovno aktivnih med delovnim časom ni opravljalo težjih fizičnih del, med temi je bilo več žensk (55 odstotkov).

Več kot pol brez strokovnega usposabljanja

Dobra polovica delovno aktivnih v svojem delovnem času ni strokovno usposabljala, poučevala ali usposabljala drugih oseb, petini je to predstavljalo malo delovnega časa. Med delovno aktivnimi v Sloveniji, ki je namenilo večino svojega delovnega časa za usposabljanje ali poučevanje drugih, jih je največ delalo v dejavnosti izobraževanja. Od tega jih je bilo 57 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških.

V predelovalnih dejavnostih je lani delala nekaj več kot petina vseh delovno aktivnih prebivalcev. Od tega jih je več kot polovica navedla, da je njihovo delo v glavnem vključevalo ponavljajoče se delovne naloge, pri katerih je treba slediti strogo določenim postopkom, ki določajo čas in način reševanja delovnih nalog. Skoraj polovica (48 odstotkov) jih je tudi odgovorila, da je bil njihov vpliv na razporeditev in vsebino delovnih nalog zelo majhen oziroma zanemarljiv.

Po mnenju 34 odstotkov vprašanih so imeli na razporeditev in vsebino delovnih nalog zelo malo ali pa nič vpliva. Četrtina jih je odgovorila, da so imeli nekaj samostojnosti tako pri razporeditvi kot pri vsebini, 16 odstotkov pa jih je presodilo, da so na oboje lahko vplivali v veliki meri. Med njimi jih je največ iz poklicnih skupin zakonodajalcev, visokih uradnikov in menedžerjev, strokovnjakov ter kmetovalcev, gozdarjev, ribičev in lovcev, še ugotavljajo statistiki.