

Najpomembnejši barometer borznega razpoloženja, delniški indeks Dow Jones, je lani nazadoval za 0,6 odstotka, kar je prvi minus po letu 2002. Vlagatelji so največ pozornosti namenjali Zveznim rezervam, ki so na vsakem sestanku zvišale obrestne mere in po novem znašajo 4,25 odstotka.
Januarja bo na mestu predsednika ameriške centralne banke Ben Bernanke nasledil legendarnega Alana Greenspana in mnogi se sprašujejo, če bo nadaljeval s politiko zaostrovanja denarne politike.
Popularni Ipod delnice Appla dvignil v nebo
Zmagovalec ameriškega borznega leta je podjetje Apple Computer, ki je zaradi sijajnih prodajnih rezultatov Ipoda pridobil 131 odstotkov. Več kot podvojila se je tudi vrednost Googla, medtem ko so trpeli lastniki avtomobilskih delnic. Cena General Motorsa in Forda se je znižala za okrog 50 odstotkov!
Avstrijci in Norvežani najbolj veseli
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je leto 2005 končal pri vrednosti 1.275 točk. V preteklih 12 mesecih je pridobil 23 odstotkov. Tolikšne letne rasti ni zmogel od leta 1999. Med posameznimi trgi je še najmanj pridobil London (16,7 odstotka, merjeno z indeksom FTSE 100), največ pa Oslo in Dunaj, kjer sta se vodilna delniška indeksa zvišala za več kot 50 odstotkov. Vzrok za evropsko renesanso so številne združitve, padec evra in (tudi s tem povezana) rast dobičkov, ki se je v primerjavi z napovedmi na začetku leta več kot podvojila.
Tokio oaza za vlagatelje
Dobri gospodarski obeti (deflacija v drugem največjem svetovnem gospodarstvu se poslavlja, rast bruto domačega proizvoda je postala stalnica) so na tokijsko borzo privabili številne tujce, kar je ob šibkejšem jenu še okrepilo bikovski trend. Tokijski delniški indeks Nikkei je pridobil 40 odstotkov, kar mu ni uspelo že od leta 1986.
Bo nafta pretila tudi letos?
Lani so rasli še dolar, nafta, zlato in jeklo. Dolar je v primerjavi z evrom pridobil 15 odstotkov. Takšno prodolarsko leto smo nazadnje videli leta 1999, ko je bil uveden evro in se je trgovanjem z njim začelo pri vrednosti 1,18 dolarja, to pa je raven, pri kateri je evro končal leto 2005. O nafti nima smisla izgubljati besed, saj ste njen vzpon prek rekordnih 70 dolarjev za sod najbolj občutili na bencinskih črpalkah. Številni se bojijo, da utegne nafta - poleg že omenjenih obrestnih mer - tudi letos zaznamovati dogajanje na delniških trgih, žal negativno. Zlato je letos pridobilo skoraj 20 odstotkov in krepko preseglo vrednost 500 dolarjev za unčo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje