Javni dolg se je v letu 2022 kljub nominalnemu povišanju v deležu BDP-ja znižal. Ob koncu leta je bil pri 69,9 odstotka BDP-ja, ob koncu 2021 je znašal 74,5 odstotka BDP-ja, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).

Slovenske javne finance so sicer po 347 milijonih evrov presežka v 2019 v koronskem letu 2020 zaradi negativnih učinkov pandemije covida-19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu zdrsnile v skoraj 3,60 milijarde evrov primanjkljaja. V 2021 se je primanjkljaj ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 2,41 milijarde evrov, lani pa se je ob nadaljnji gospodarski rasti, a še vedno povečani porabi, tudi zaradi energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, zniževanje primanjkljaja upočasnilo.

V 2022 so primanjkljaj po pojasnilih statistikov ustvarili vsi trije podsektorji države: primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je bil pri skoraj 2,11 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 109 milijonov evrov primanjkljaja, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 104 milijone evrov.

Primanjkljaj državnega proračuna se je medletno znižal za 523 milijonov evrov. Občine so iz 44 milijonov evrov presežka prešle na 109 milijonov evrov primanjkljaja, skladi socialnega zavarovanja pa s 175 milijonov evrov presežka na 104 milijone evrov primanjkljaja. Stroški obresti na javni dolg so bili s 637 milijoni evrov lani najnižji v zadnjem obdobju, ob njihovi izločitvi je bil javnofinančni primanjkljaj pri 1,68 milijarde evrov.

Višji tako prihodki kot odhodki države

Prihodki države so bili s 25,17 milijarde evrov za 7,4 odstotka višji kot v 2021. Davčni prihodki so se pri tem zvišali za 7,3 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov pa za 6,5 odstotka.

Izdatki sektorja država so bili s 27,49 milijarde evrov za 6,3 odstotka višji kot predlani. Med večjimi skupinami izdatkov se je po navedbah statističnega urada ob iztekanju koronskih ukrepov zmanjšala vrednost sredstev za zaposlene (za 2,5 odstotka) in subvencij (za 40,5 odstotka), zvišala pa vrednost vmesne porabe (za 8,3 odstotka), bruto investicij (za 30,4 odstotka) ter socialnih nadomestil in podpor (za 10 odstotkov). Vrednost izdatkov za kapitalske transferje se je ob nekaterih državnih posegih v gospodarstvu početverila, na 867 milijonov evrov.

Javni dolg je konec 2022 znašal 41,24 milijarde evrov, kar je največ doslej. To je predstavljalo 69,9 odstotka BDP-ja. V primerjavi s koncem leta 2021 se je nominalno zvišal za blizu 2,37 milijarde evrov, a se je zaradi krepke gospodarske rasti relativno glede na BDP-ja znižal za 4,5 odstotne točke.

V marcu dvig letne stopnje inflacije, največ prispevale višje cene hrane

Surs je objavil tudi podatke o letni stopnji inflaciji za marec. Ta se je v tem mesecu dvignila na 10,5 odstotka, potem ko je bila februarja 9,3-odstotna. Cene blaga so se marca na letni ravni v povprečju zvišale za 12,4 odstotka, cene storitev pa za 6,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,7 odstotka, poltrajno blago za 6,1 odstotka in trajno blago za 5,9 odstotka.

Največ, 2,9 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale za 19,1 odstotka višje cene hrane. Meso se je podražilo za 18,2 odstotka, kruh in izdelki iz žit za 20,1 odstotka ter mleko, sir in jajca za 24,4 odstotka. Za 1,2 odstotne točke je inflacijo zvišala dražja električna energija. Ta se je podražila za 49 odstotkov, kar je bila med drugim posledica delne odprave ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih pred letom dni, pojasnjujejo statistiki.

Letna rast cen v marcu je bila precej višja kot leto prej – marca lani je znašala 5,4 odstotka - in najvišja od avgusta lani, ko je bila pri 11 odstotkih. Letna stopnja inflacije je septembra znašala 10 odstotkov, oktobra 9,9 odstotka, novembra 10 odstotkov, decembra 10,3 odstotka in januarja 10 odstotkov.

Na mesečni ravni cene nespremenjene

Marca letos so cene na mesečni ravni ostale nespremenjene. Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so se najbolj zvišale cene v skupini oblačila in obutev (za 7,2 odstotka), ki so k mesečni inflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 9,1 odstotka, obutev pa za 3,2 odstotka. Cene medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme so se zvišale za 7,2 odstotka, inflacijo so potisnile navzgor za 0,3 odstotne točke.

Hrana se je na mesečni ravni podražila za 1,1 odstotka. Izstopale so podražitve zelenjave (za 3,7 odstotka) in mesa (za 1,1 odstotka). Zvišale so se tudi cene oskrbe z vodo (za 4,7 odstotka) ter cene v skupini drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,3 odstotka).

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,9 odstotne točke ublažile pocenitve počitniških paketov (za 22,4 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa še cenejša trdna goriva (za 4,0 odstotka) in gospodinjsko pohištvo (za 2,2 odstotka). Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila marca 10,4-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,9 odstotka, cene storitev pa za 7,2 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,5 odstotka, poltrajno blago za 6,3 odstotka in trajno blago za 4,1 odstotka.