Gre sicer za projekt mednarodne skupine Hisense, s katerim bi se kitajski gigant lahko izognil uvoznim carinam kitajskega blaga v ZDA. Novi lastniki Gorenja so novembra lani začeli premijske izdelke podjetja prodajati na kitajskem trgu, blagovni znamki Gorenje in Asko pa sta postali globalni.

Napovedi kitajskega lastnika o povečanju proizvodnje, zmanjšanju zalog in spremembah v verigi dobaviteljev, torej ladijski prevoz iz Kitajske, se uresničujejo. Tako prihaja tovarna televizorjev. "Kitajci so pravzaprav prišli v Velenje, da se naučijo, spoznajo tehnologijo in jo prenesejo na druga geografska območja, kamor Gorenje samo ni moglo vstopati, torej Kitajska in Mehika," pojasnjuje Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A.

Gorenje, skozi svetovno prizmo vendarle majceno podjetje, se je v preteklosti spopadalo z več deset močnimi konkurenti. Velenjski proizvajalec bele tehnike je sicer lani bliskovito našel stratega. Hisense je s ponudbo 12 evrov za delnico, medtem ko je tečaj Gorenjevih delnic na Ljubljanski borzi v tistem času znašal polovico manj, v nekaj mesecih prevzel 100-odstotni delež v Gorenju. "Gorenje postaja platforma za Evropo in tudi naprej za ZDA, kar je zlasti pomembno v trgovinski vojni," pojasnjuje predsednik društva Mali delničarji Rajko Stankovič.

Novi lastnik pritiska na proizvodnjo
Medtem ko je Gorenje le kaplja v ocean kitajske gospodarske politike, pa je za dolino, kjer se v prihodnjih desetletjih napoveduje zaprtje premogovnika, pomemben zaposlovalec. Novi lastnik na proizvodnjo po mnenju sindikatov močno pritiska. "Delavci delajo vse sobote. Zdaj smo imeli rekordno proizvodnjo v programu kuhalnih aparatov in še nikoli v zgodovini ni bilo proizvedeno toliko štedilnikov," pa opozarja Žan Zeba, predsednik sindikata SKEI Gorenje.

Tudi zato so na glavni odbor direktorjev ta teden naslovili sklepe skupščine hišnega sindikata. Zahtevajo izenačenje najnižje osnovne plače z minimalno in 1.250 evrov visoko božičnico. Hisense pa očitno z razvojem v Velenju misli resno.