Glavno mesto Slovenije v zadnjih letih doživlja turistični preporod. Samo nekaj številk, ki jih objavlja Turizem Ljubljana – lani je Ljubljana prvič dosegla več kot milijon prenočitev pri 562.213 turističnih prihodih, gostom pa je bilo na voljo 4.022 sob in 9.597 ležišč. V povprečju so v prestolnici ostali 1,8 dneva.
In če lahko sodimo preostanek leta po številu prenočitev v prvih treh mesecih, se Ljubljani letos ponovno obeta okoli 15-odstotni porast števila prenočitev, po domače – še boljše turistično leto. Pa lahko nastanitvena ponudba v Ljubljani sledi povpraševanju?
Napad spletnih ponudnikov
Sodeč po odgovorih ljubljanskih hotelirjev brez težav. Te namreč nastanejo le pri večjih dogodkih, kot so npr. mednarodni kongresi, športni dogodki in konference, ko Ljubljana poka po šivih, in v visoki sezoni, ko morajo hoteli goste tudi zavračati. Ampak to je za hotelirski posel popolnoma značilno, poudarja Vasja Vavpetič, direktor BIT Center Hotela. "Hotel, ki se ne more napolniti pri večjih dogodkih ali pomembnih datumih, ne bo dolgo obstal na trgu," je prepričan.

Da je nastanitvenih zmogljivosti več kot dovolj, je prepričan tudi Luka Jeglič iz Ahotela. Sam meni, da o nezadostnih zmogljivostih tarnajo zlasti neusklajeni organizatorji dogodkov, v javnosti pa da se nato širi fama, kako se v hotelirskem poslu "cedita med in mleko".
Poudaril je, da je bilo pred desetimi leti v Ljubljani resda manj gostov, a je bilo tudi ponudbe precej manj. "Ko smo v 2008 odprli hotel, smo bili 28. nastanitev na portalu booking.com, danes jih je več kot 200," je navedel in pristavil, da je tudi ogromno nastanitev, nad katerimi ni nadzora in ne plačujejo davkov in pristojbin, čemur pritrjuje tudi Vavpetič in dodaja, da v nizki sezoni ponudba prek tovrstnih portalov nastopa z dampinškimi cenami. Da se število razpoložljivih nastanitev po zaslugi portalov, kot je Air B'n'B, veča hitreje, kot raste število obiskovalcev, opažajo tudi v hotelu Park.

Na žalost ali veselje pa se bodo hotelirji morali na to navaditi, saj oblikovanje gospodarstva, kjer si uporabniki proti plačilu delijo stvari (t. i. sharing economy), stvari postavlja popolnoma na glavo, opozarja Ljubica Knežević z ljubljanske ekonomske fakultete. "Spreminja se odnos gostitelj – gost, saj lahko zdaj nekdo reče: Ne, hvala, ne bom te vzel v svoje stanovanje," opisuje, čeprav bo šele prihodnost pokazala, kako bo z obdavčenjem in reguliranjem tega odseka.

V hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons ob tem še opažajo, da Ljubljana dosega rast predvsem v nižjecenovnih odsekih, kar se kaže predvsem v vedno nižjih doseženih povprečnih cenah sob. "Trenutno je v Ljubljani še preveč hotelskih sob," so zapisali.

Uporabnik je postal središče
Toda Sandi Kovačevič iz hotela Cubo v tem ne vidi grožnje. "Težava je v tem, da so ljudje, ki so bili hotelirji tudi pred 10 leti, zaspali na tem, kar imajo," pravi. Ljubljana se tako kot vsako mesto razvija in večje število sob je logična posledica, ki je ne vidi kot nekaj slabega. "V zadnjih treh mesecih v središču Ljubljane ne moreš dobiti proste sobe," je opozoril.
Sam težavo vidi drugje – kakovost nastanitev začne šepati, ker preprosto ni dovolj izšolanih ljudi, ki bi ta posel opravljali, ter pravega nadzora. Poleg tega se stvari zelo hitro razvijajo in danes so npr. ocene uporabnikov na portalih, kot je Trip Advisor, tiste, ki bodo privabile več gostov kot televizijski oglasi, in so tiste, ki goste prepričajo, dodaja. "Uporabniki si med seboj zaupajo," pravi, in tu je točka, kjer se po njegovih besedah lahko ločiš od drugih, saj, dodaja, sami dobivajo zelo visoke ocene. Zato z nezasedenostjo nimajo težav.

Podobno pravijo tudi v dizajnerskem hotelu Vander. "Glede na to, da smo butični hotel s 16 sobami, pomeni, da hitro zapolnimo hotel. Največkrat pride do težave, ko gre za povpraševanje velike skupine. Zlasti v zadnjih dveh letih, ko je obisk v našem hotelu porasel, se že dogaja, da smo – po našem mnenju – žal morali zavrniti preveč gostov," pojasnjujejo.

Potrebujemo več luksuza
V hotelu Union pa so prepričani, da bi glavno mesto potrebovalo še vsaj dva hotela, vsi sogovorniki pa so se prav tako strinjali, da manjka vsaj še en petzvezdični hotel. "S to ravnjo bi lahko sledili strategiji majhne butične destinacije," pravijo v Unionu.

Hkrati menijo, da bi bilo najbolje, če bi bila dva nova hotela del kakšne prepoznavne hotelske verige. "S tem bi Ljubljani zagotovili večjo mednarodno prepoznavnost in še večji obisk. Trenutno se nam marsikateri gost ali organizator srečanj izogne, saj nas še premalo poznajo, hotelske verige pa pomenijo zagotovljen in v svetu prepoznan standard storitev," menijo.

Prihod kakšne večje in bolj prepoznavne hotelske verige bi pozdravili tudi drugi hotelirji. V Vanderju bi ob tem radi videli še več manjših, butičnih hotelov z bolj samosvojim in manj uveljavljenim pristopom.
A Jeglič je do tega skeptičen. "Bi nova veriga bistveno povečala obisk, bi prinesla nove oz. samo dodatne goste v Ljubljano ali bi se ti gosti, ki imajo že tako namen priti v Ljubljano, porazdelili med vse hotele? Če nameravaš obiskati Ljubljano, ali prideš zaradi mednarodne verige?! Ker, če je ni, potem ne boš prišel?" se je vprašal.

Bistvo: edinstvena izkušnja
In zakaj bi kdo prišel v Ljubljano? Kovačevič je prepričan, da sta Ljubljana in Slovenija nasploh še neodkrita dragulja, ki ponujata popolnoma edinstveno izkušnjo. "Recimo, prideš smučat na Krvavec, pa je slabo vreme. V pol ure si v Ljubljani in imaš lahko še vedno vse prednosti "city breaka" oz. greš lahko počet kaj drugega. Tega drugje ni," opozarja na prednosti.
In prav ta edinstvenost bi lahko Ljubljani in Sloveniji prinesla še večjo prepoznavnost. Po besedah hotelirjev se namreč izrisujejo težnje, da je izkušnja kraja in nastanitve čim bolj edinstvena, to so ljudje pripravljeni tudi dobro plačati. Gostje morajo poleg tega dobiti karseda veliko za svoj denar; nikakor ne gre zanemariti še gostoljubnosti in prijaznosti osebja, čedalje večjo vlogo pa igrata tudi krajevna kulinarika ter zanesljive in hitre brezžične povezave, poudarjajo.

Vsekakor pa se bo moral slovenski turizem še bolj digitalizirati, saj na tem področju zaostajamo, opozarja Kneževićeva. Trženje postaja skoraj izključno digitalno in večina storitev (npr. rezervacije, nakupovanje ipd.) se seli v lastne aplikacije hotelov oz. hotelskih verig.
Velik bum je naredila tudi usmeritev v trajnostno poslovanje. "Recimo, hoteli imajo dobavitelje v radiju 10 kilometrov ali pa ponudijo gostom možnost, da plačajo le toliko, kolikor porabijo vode, elektrike ..." Kneževićeva navaja smernice v hotelirstvu. Nekateri so se začeli zgledovati tudi po letalski industriji in gostom ponujajo neko ugodno, a okleščeno osnovno storitev, za doplačilo pa lahko dobijo praktično vse, kar si zaželijo. Stvari se torej pomikajo proti čedalje večji personalizaciji storitve.

Slaba prepoznavnost in povezave nam jemljejo denar
Ogromno možnosti v hotelu Meksiko vidijo še v razvoju kongresnega turizma. "V kongresnem turizmu je še ogromno manevrskega prostora in ob boljših letalskih povezavah bi se ta nedvomno razširil," so dejali. Tu priložnosti vidijo tudi preostali ponudniki hotelskih storitev in se strinjajo z oceno, da so letalske povezave velika hiba.
Zlasti v Four Points by Sheraton Ljubljana Monsu, kjer so osredotočeni na poslovne uporabnike, so zelo kritični. "Kongresni turizem je velik potencial za Ljubljano, sploh ker imamo dva kongresna centra. Za izkoriščanje potenciala pa potrebujemo predvsem boljše in ugodnejše letalske povezave. Mislimo predvsem na konkurenco, ki bi ali prisilila Adrio k prilagoditvi ali pa jo izrinila s trga," so bili odločni.

Pa vendar, daleč od tega, da bi bilo vse slabo. Turistični delavci so zadovoljni s tem, da prihaja tudi do čedalje večjega sodelovanja znotraj panoge, kjer si prizadevajo mesto oživiti še zunaj sezone, občini pa pri tem priznavajo, da je storila velike premike in dosežke na področju turizma v Ljubljani.

V Monsu opozarjajo le, da sama naravnanost dogodkov ni tržno usmerjena. "Organizatorji dogodkov programe predstavljajo prepozno ter ne skrbijo za ustrezno paketiranje in prodajo zunaj meja Ljubljane in Slovenije," so še zapisali.