Podjetje je bilo izbrano na podlagi javnega razpisa. "Glede na neupravičeno in drastično zamudo pri izvajanju poglabljanja in glede na številne težave, ki jih je imel izvajalec v fazi same priprave na poglabljanje in tudi v nadaljevanju, menimo, da obstaja preveliko tveganje pri nadaljevanju pogodbenega odnosa z izbranim izvajalcem," so sporočili iz koprske družbe.

Poglobitev je ključnega pomena
Projekt poglabljanja morskega dna ob kontejnerski obali koprskega pristanišča je ključnega pomena za nadaljnji razvoj in rast kontejnerskega prometa, saj poslovne stranke oziroma ladjarji napovedujejo za jesen letošnjega leta začetek prihoda večjih kontejnerskih ladij z ugrezom več kot 13 metrov, so še spomnili v sporočilu za javnost.

Uprava družbe je zato sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo projekt poglabljanja končan do konca avgusta, poudarjajo v Luki. O poglabljanju bazena se je v Luki govorilo že nekaj let, italijanski izvajalec pa je dela začel februarja.

Do poslovanja prijazno pristanišče

S predvidenim povečanjem globine na 14 metrov ter povečanjem dovoljenega ugreza na 13,5 metra bi lahko na posamezni ladji povečali pretovor do 3500 kontejnerskih enot. S tem bi poslovni partnerji Koper prepoznali kot do poslovanja prijazno pristanišče, Luka pa bi ohranila primat največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu, so pred časom poudarili v družbi.

Po prepričanju Luke Koper so bile prav zamude pri poglabljanju prvega bazena v lanskem letu eden od faktorjev, ki so krojili poslovanje skupine Luka Koper. Ta je lani po revidiranih podatkih ustvarila 7,7 milijona evrov dobička, kar je 26 odstotkov manj kot leta 2012 in manj od prvih ocen, ki so kazale na 8,2 milijona evrov dobička.

Plovni kanal
S poglabljanjem prvega bazena je tesno povezano tudi poglabljanje plovnega kanala v omenjeni bazen, za kar pa je odgovorna Uprava RS za pomorstvo. Ta je po zamudah zaradi vremenskih nevšečnosti aprila končala izgradnjo kasete na območju ankaranske Bonifike ter kaseto predala v uporabo izvajalcu, družbi Luka Koper INPO, ki je nato začela poglabljati plovni kanal. Pogodbeni rok za dokončanje del je februar 2015.

Nedanji predsednik uprave Luke Gašpar Gašpar Mišič je napovedal, da bo poglabljanje končano do konca januarja, toda ker državi ni želel plačati 300 tisoč evrov za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi gradili kasete za odlaganje materiala, se je rok zavlekel, je poročal Radio Slovenija.

Nazadnje ga je Luka le plačala in tako izgubila dragoceni čas. Za izvajalca del so izbrali italijansko podjetje, čeprav je bilo znano, da je slabše tehnološko opremljeno. Gašpar Mišič zatrjuje, da se je pri izbiri držal razpisa.

Nizozemci dražji, a boljši
Italijansko podjetje naj bi dela opravilo za 2,1 milijona evrov, medtem ko je družba iz Nizozemske za 700 tisoč evrov več obljubila hitrejšo izvedbo del. Italijani svojega dela niso opravili; Luka uradnih informacij ne daje, a izvedeli smo, da bo pogodbo z Italijani prekinila. Sledil bo nov razpis; tudi če bi šlo brez zapletov, jim do avgusta zagotovo ne bo uspelo končati del.

Ogromna poslovna škoda
Poslovna škoda je lahko ogromna. Na to so slovensko vlado s pismom že lani opozorili trije največji svetovni ladjarji; naveličani čakanja svoj tovor lahko preusmerijo v druga pristanišča. Za podobno potezo se lahko odločijo tudi lastniki tovora, kar v Luki povzroča dodatno zaskrbljenost. V pristaniškem bazenu so v prvi fazi dno poglobili na 13 metrov, manjka še meter. Brez zapletov pa poteka poglabljanje vplovnega kanala na 15 metrov, za kar skrbi Uprava za pomorstvo, poroča Radio Slovenija.