Kdo so podizvajalci, ki svojim delavcem za garaško delo dajejo mizerne plače? Kdo jim lahko sploh stopi na prste? Če je to država, se odziva počasi. Po šestih dneh stavke in spontanega upora pred Luko še vedno nismo opazili predstavnikov oblasti, sta za TV Dnevnik naše televizije poročali Vesna Deržek in Tina Hojnik.

Edini vladni uradnik, ki se te dni ukvarja s stavko v Luki Koper, je Miloš Pavlica. Ta je že dopoldne sedel za mizo z nekdanjim prvim delovnim inšpektorjem v državi Borutom Brezovarjem. "Inšpekcija že pristopa k temu, da bo imela nek intenziven nadzor delovanja teh IPS-ov. Gre za zaposlene v drugih podjetjih, ne v Luki Koper," pravi Pavlica.

Pogodbeni delavci javno sicer molčijo, a ko se kamere ugasnejo, vedo povedati: 42 podjetij v ozadju vodi nekaj istih imen. Ob preverbi govoric v Luki Koper ta seznama podizvajalcev ne želi dati. Luka, čeprav v 51-odstotni lasti države, javnosti namreč ni dolžna posredovati podatkov, s kom sodeluje. Delavci povedo tudi, da nekateri podizvajalci podjetje likvidirajo, delavcev ne poplačajo in preprosto ustanovijo novo podjetje. Govorice so prišle tudi do ušes Pavlice - krivo je elektronsko ustanavljanje podjetij, pravi: "Omogoča zlorabe, da relativno hitro verižijo podjetja in prek tega prenašajo zaposlene in obhajajo na neki način neko poslovno moralo, ne moremo reči zakona."

Kaj lahko za izkoriščane delavce podizvajalcev stori država kot lastnik? Nadzor izvaja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. "Ker trenutna situacija nedvomno ni v korist družbe in preostalih vpletenih in ima širše negativne ekonomske posledice, pričakujemo, da vsi vpleteni usmerijo vse napore v smer, da se situacija čim prej razreši," so odgovorili na AUKN-ju.

Čeprav se zdi, da država ukrepa, inšpekcija za delo ni dovolj, razmišlja nekdanji prometni minister Marko Pavliha. "Pozivam tako ministra za promet kot direktorja direktorata za pomorstvo, ki je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta Luke, in celotno vlado, vse akterje, da nekaj storijo."

Pogodbeni delavci terjajo celo več: kršene so jim temeljne človekove pravice, zato od Luke Koper zahtevajo krovno kolektivno pogodbo, ki bo njihove pravice izenačila z redno zaposlenimi delavci Luke, še poročata novinarki.
Posledice čutijo tudi prevozniki, železnice ...
Pred Luko Koper so vsak dan daljše kolone tovornjakov, ki jih policisti preusmerjajo na kamionski terminal. Tam nekateri čakajo že kar cel teden, zato se trgovci odločajo za preusmeritve tovora v druga pristanišča. Na večini terminalov v pristanišču dela sicer potekajo, a nekoliko okrnjeno. Blokiran je le kontejnerski terminal. Do zdaj so se obrnile štiri kontejnerske ladje in se preusmerile v severnoevropska pristanišča.

Zaradi skoraj popolnega zastoja železniškega prometa so Slovenske železnice že ob več kot pol milijona evrov transportnih prihodkov. Zadrževanje vlakov in pošiljk pa povzroča še dodatno poslovno škodo, saj tudi tuji in domači uporabniki železniških prevozov že razmišljajo o drugih pristaniščih, je za TV Dnevnik poročala Lara Plevnik.