Poročilo urada ameriškega trgovinskega predstavnika je ugotovilo, da julija potrjeni davek na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij, ki se ga je prijela kratica GAFA po začetnicah ameriških velikanov Google, Apple, Facebook in Amazon, diskriminira in nesorazmerno bremeni podjetja iz ZDA ter ni skladen z mednarodnimi načeli davčne politike. V uradu, ki ga vodi Robert Ligthizer, so tako zagrozili s protiukrepi v obliki kazenskih carin v znesku do 100 odstotkov na 2,4 milijarde francoskega blaga. Med izdelki, ki so se znašli na seznamu, so penina, določene vrste sira (npr. Roquefort), jogurt, maslo, nekateri kozmetični izdelki, modni dodatki, predvsem torbice, in porcelan.

"To je jasen signal, da bodo ZDA ukrepale proti ureditvam glede digitalnega davka, ki diskriminirajo ali kakor koli drugače neupravičeno bremenijo ameriška podjetja," je zapisal Lighthizer. Dodal je, da se urad posveča "vse večjemu protekcionizmu članic EU-ja, ki nepošteno meri na ameriška podjetja, bodisi z davki na digitalne storitve ali z drugimi ukrepi, ki merijo na ameriške ponudnike digitalnih storitev".

Macron in Trump umirjata ton
O carinah sta v Londonu ob robu vrha Nata govorila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in ameriški predsednik Donald Trump. Macron je dejal, da upa, da bosta državi sodelovali glede spora, ki ga je izzvala francoska uvedba davka na digitalne storitve. "Smo v fazi, ki bo vodila v pogovore, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjih tednih," je dejal Macron in poudaril, da Francija ne diskriminira ameriških podjetij. Trump je že pred pogovorom z Macronom dejal, da bo spor verjetno mogoče rešiti tudi brez carin. "Veliko trgujemo s Francijo, spor pa je manjši," je dejal novinarjem. "Mislim, da bomo verjetno to lahko rešili. Imamo pomemben trgovinski odnos in prepričan sem, da bodo stvari v kratkem videti zelo rožnato," je dodal. Ob tem je poudaril, da obdavčevanje ameriških podjetij ni naloga francoske, ampak ameriške vlade.

Razširitev preiskave na druge države?

Lighthizer je še opozoril, da bi lahko urad preiskavo razširil še na Avstrijo, Italijo in Turčijo. Vse to pomeni, da gre za novo fronto med EU-jem in ZDA. Ukrepanje proti eni članici je namreč ukrepanje proti EU-ju, s katerim je v carinski uniji tudi Turčija.

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je grožnje iz Washingtona označil za nesprejemljive in ob morebitni uvedbi carin napovedal "oster odgovor EU-ja". "Bili smo že v stiku z Evropsko komisijo in ob novih ameriških sankcijah bi sledil jasen odgovor evropske strani," je dejal Le Maire. Bi se bilo treba pa sporu po njegovem prepričanju izogniti, saj ta ne gre v korist trgovini, rasti in politični stabilnosti v svetu.

Triodstotni davek na prihodke tehnoloških podjetij

Francoski parlament je sicer kljub rožljanju Trumpove administracije, ta je s protiukrepi grozila že poleti, zakon za uvedbo davka na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij sprejel 11. julija. Ta določa triodstotni davek na prihodke tehnoloških podjetij, ki v svetu z digitalnimi dejavnostmi letno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, v Franciji pa več kot 25 milijonov evrov. Francija se je sicer za nacionalni digitalni davek odločila, potem ko na evropski in svetovni ravni za zdaj ni bilo preboja pri uvedbi enotne usklajene rešitve za obdavčitev. Podobne ukrepe je napovedalo še nekaj evropskih držav.

V okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč 129 držav potrdilo načrt dela pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke. Med temi državami je tudi Slovenija. ZDA imajo medtem svoj, širši predlog, ki bi poleg velikih ameriških digitalnih gigantov lahko prizadel tudi evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih.

V okviru skupine G7 so v nadaljevanju dosegli dogovor o načrtu za obdavčitev digitalnih velikanov. Dogovor G7 sicer predvideva, da se bodo razvite države v okviru OECD-ja v letu 2020 vendarle sporazumele o globalno usklajenem digitalnem davku, kar pomeni, da še zdaleč ne gre za končano zgodbo. Francija je napovedala, da bo svoj davek umaknila, ko bo mednarodno dogovorjeni davek uveljavljen, podjetjem pa bo že plačani nacionalni davek vrnila v obliki olajšav pri globalnem davku.