Nove carine predstavljajo prvo fazo načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za uveljavitev 15-odstotnega davka na kitajski uvoz v vrednosti 300 milijard dolarjev do konca leta.

Septembra bodo tarče carin proizvodi od mesa in sira do svinčnikov in obutve. Sprva je veljalo, da bodo carine 10-odstotne, prejšnji teden pa so bile dodatno povišane na 15 odstotkov.

Če bo Trumpov načrt uresničen v celoti, bo to pomenilo, da bo skoraj vse kitajsko blago, izvoženo v ZDA, vredno okoli 550 milijard dolarjev, tarča kazenskih carin.

V odzivu je Kitajska uvedla petodstotne carine za ameriško surovo nafto, kar je prvič v sporu, da se carine nanašajo na gorivo, poroča BBC.

Kar je bil sprva spor zaradi ameriških zamer glede kitajske trgovinske politike, vse bolj postaja geopolitični spopad.

Do zdaj je Washington uvedel carine za kitajsko blago v vrednosti okoli 250 milijard dolarjev, da bi Peking prisilil v spremembo njegovih politik na področju intelektualne lastnine, industrijskih subvencij, dostopa do trga in prisilnega prenosa tehnologij kitajskim podjetjem.

Kitajska vztrajno zanika nepoštenost svojih trgovskih politik in je odgovorila s svojimi carinami na ameriško blago v vrednosti 110 milijard dolarjev.

Medtem je negotovost zaradi spora med državama za podjetja vse težja.

Zaradi zadnjega stopnjevanja spora pa bo po mnenju analitikov rešitev težko najti. "Po propadu pogajanj maja, sta se položaja obeh strani še utrdila, prišlo je tudi do drugih komplikacij, konkretno prepoved za Huawei in protesti v Hongkongu, ki so še dodatno otežile premostitev prepada," je dejal Julian Evans-Pritchard iz londonskega svetovalnega podjetja Capital Economics.

Ameriška vlada je kitajsko telekomunikacijsko podjetje Huawei uvrstilo na črno listo, Trump pa je proteste povezal s trgovinskim dogovorom s Kitajsko.

Podjetja zanikajo, da carine plačuje Kitajska

Trump sicer ponavlja, da strošek ameriških carin plačuje Kitajska, številna ameriška podjetja pa so to zanikala. Več kot 200 podjetij, ki proizvajajo obutev, vključno s podjetjema Nike in Converse, opozarja, da bodo nove carine še povečale že obstoječe, ki znašajo v primeru nekaterih obutev do 65 odstotkov, stroški za potrošnike pa naj bi vsako leto narasli za štiri milijarde dolarjev.

Zaskrbljenost zaradi novih carin je izrazila tudi Ameriška gospodarska zbornica na Kitajskem.

Trump je sicer dejal, da se bodo pogovori v septembru nadaljevali, več podrobnosti pa ni uradno potrjenih.

Druga faza uvajanja dodatnih carin se bo začela 15. decembra. Takrat bodo bolj ocarinjeni telefoni in računalniki, ki jih je do zdaj Trump ščitil. Na ta dan bo svoje carine na okoli 3.000 ameriških proizvodov uvedla tudi Kitajska.

Prvega oktobra pa namerava ameriška vlada dvigniti že obstoječe carine s 25 na 30 odstotkov. Ta odstotek bi lahko narasel na 45, je dejal Julian Evans-Pritchard iz Capital Economics. Gre namreč za carine, ki najbolj škodijo Kitajski in najmanj ZDA.

Gary Hufbauer z ameriškega Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo meni, da bi trgovinska vojna lahko na kratki rok znižala rast ameriškega bruto domačega proizvoda za skoraj en odstotek, rast kitajskega pa veliko več, do pet odstotkov.