Szijjarto je v intervjuju za španski časnik El Pais dejal dejal, da Madžarska ne more podpreti predloga Evropske unije o prepovedi uvoza ruske surove nafte in rafiniranih goriv, ne da bi dosegla rešitev za stroške prilagoditve njene oskrbe z energijo in infrastrukture.

Madžarski zunanji minister meni, da je treba upoštevati različne energetske razmere v državah EU-ja. Madžarska je namreč zaradi svoje situacije z infrastrukturo odvisna od ruske nafte in plina, je poudaril.

"Naša rafinerija je zasnovana za rusko nafto. Za rafiniranje drugih vrst nafte bi morali vložiti od 500 do 550 milijonov evrov, kar bi trajalo približno štiri leta. Da bi nadomestili naftovod iz Rusije, bi morali povečati zmogljivost naftovoda v Jadranskem morju, kar bi pomenilo še 200 milijonov evrov, ne vemo pa, koliko časa bi to trajalo," je dejal Szijjarto.

Poudaril je, da Madžarska ne more podpreti sedanjega svežnja sankcij, če Bruselj ne bo ponudil rešitve. Madžarska se je namreč uprla prepovedi uvoza ruske nafte, kar je predlagala Evropska komisija, za sprejem novega paketa sankcij pa je soglasje članic nujno.

V Bruslju medtem razmišljajo, ali naj Madžarski več sredstev zagotovijo v okviru nove energetske strategije, ki bo objavljena prihodnji teden. Vendar pa je v sredo več držav EU-ja izrazilo pomisleke glede tovrstne odškodnine za Madžarsko.

Szijjarto je sicer zanikal kakršno koli povezavo med razpravami o prepovedi uvoza ruske nafte in še vedno trajajočim sporom med EU-jem in Budimpešto zaradi kršenja standardov vladavine prava v državi.

Cene plina po zmanjšani dobavi prek Ukrajine poskočile

Zaradi zmanjšanega obsega dobave ruskega plina v Evropo, potem ko je Ukrajina ustavila dobavo prek plinovoda v regiji Lugansk na vzhodu države, so se skokovito povečale cene plina na nizozemskem vozlišču TTF.

Operater ukrajinskega plinovodnega omrežja GTSOU je v torek sporočil, da zaradi zasede ruske vojske ne more izvajati operativnega in tehnološkega nadzora nad tranzitno točko Sohranivka, kompresorsko postajo Novopskov in drugimi objekti. To skladno s pogodbami predstavlja okoliščine višje sile in GTSOU ne bo mogel nadaljevati transporta plina prek te točke na meji z Rusijo, so navedli.

Gazprom je sporočil, da naj bi danes prek Ukrajine dobavili 50,6 milijona kubičnih metrov plina, potem ko so ga v sredo 72 milijonov kubičnih metrov.

Ukrajinski GTSOU je na svoji spletni strani navedel nekoliko drugačne podatke, in sicer da bo danes dobavljenih 53 milijonov kubičnih metrov, medtem ko jih je bilo v sredo 73 milijonov kubičnih metrov.

Ukrajina sicer predstavlja glavno dobavno pot za ruski zemeljski plin v Evropo, ki sta jo obe strani kljub ruski invaziji v Ukrajini 24. februarja ohranili.

Zmanjšana dobava poleg v sredo napovedanih ruskih sankcij, da bo ustavila dobavo plina 31 zahodnim podjetjem, na trgih povzroča skrbi o rasti cen plina in zmanjšanju zalog.

Cene zemeljskega plina z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo junija so danes v primerjavi s sredo zrasle za približno 15 odstotkov. Trenutno je treba za megavatno uro odšteti približno 108 evrov.

Moskva s sankcijami proti Gazpromovim evropskim podružnicam

Rusija je medtem napovedala, da bo uvedla sankcije proti 31 zahodnim podjetjem, med njimi tudi nemško energetsko podjetje Gazprom Germania, ki ga od začetka aprila sicer upravlja nemška zvezna agencija za omrežje.

"Pripravili smo se na tako situacijo," je nemški gospodarski minister Robert Habeck dejal v bundestagu in pojasnil, da bo trg z alternativnimi viri energije poskrbel za izpad, ki ga bo povzročila manjša dobava iz Rusije. Ob tem je dodal, da je razširitev obnovljivih virov energije zdaj predpogoj za varno nemško prihodnost.

Je pa Habeck pozneje na novinarski konferenci Rusijo obtožil, da energijo uporablja kot orožje: "Stanje se približuje vrelišču, saj se energija na več načinov uporablja kot orožje."

Iz vladnega odloka, ki je bil po naročilu ruskega predsednika Vladimirja Putina objavljen v sredo zvečer, je razvidno, da ruski energetski velikan Gazprom ne sme več poslovati z 31 podjetji iz ZDA, Velike Britanije in EU-ja.

Večinoma naj bi šlo za podjetja, ki skladiščijo zaloge zemeljskega plina in upravljajo različne plinovode. Sankcije so tako doletele tudi upravljavca s poljskim delom plinovoda Jamal, ki vodi iz Rusije v Evropo. Rusija je sicer pred tem že ustavila dobavo plina na Poljsko.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da sankcije pomenijo, da podjetja, ki so se znašla na seznamu, ne bodo več mogla prejemati ruskega plina. "Sankcije pomenijo, da s temi podjetji ne bomo več poslovali, podjetja so preprosto prepovedana," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass novinarjem povedal Peskov.

Gazprom je v Nemčiji še vedno največji dobavitelj plina, iz Berlina pa so v sredo zvečer sporočili, da posledice sankcij za zdaj še preučujejo. "Krizna skupina za plin podrobno spremlja trenutno situacijo. Trenutno je dobava zagotovljena in se jo ves čas spremlja," so sporočili z ministrstva za gospodarstvo in podnebno politiko.

Gazprom Germania ima v lasti tudi druga pomembna podjetja v nemški plinski industriji, med katerimi sta tudi dobavitelj plina Wingas in družba Astora, ki upravlja nekatera skladišča plina. Tudi ti dve podjetji sta se po poročanju DPA-ja znašli na seznamu podjetij, ki jih bodo prizadele ruske sankcije.

Na začetku aprila je Habeck začasno za upravljavca nemške podružnice ruskega Gazproma, ki je v državni lasti, imenoval agencijo za omrežje. To potezo je upravičil z navedbami, da so pravna razmerja in kršitve pogodbe nejasni ter da bodo tako zagotovili zanesljivo oskrbo.