Praktično nepredstavljivo se zdi, da je tovarna Magna v Hočah ob vseh zapletih, opozorilih ekologov in pogojevanju lastnikov zemljišč praktično že postavljena. Pred novim letom so imeli likof, ko so na vrh dvignili zadnji večtonski betonski kos strehe. Ko vstopamo v halo, postaja jasno, kako je to mogoče. Ko na enem koncu streho šele dvigujejo, na drugem med iskrami in raztovarjanjem opreme že pritrjujejo napeljave.

Najbolj varovana stavba v državi?
Gradbišče ima že danes, ko na njem ni skorajda ničesar (z izjemo betonskih sten in nekaj žic ter cevi), izredno ostre varnostne ukrepe. Identifikacijske kartice, čelada, posebni odsevniki, čevlji za gradbeništvo so obvezni. Varnostna služba na vhodu ne popušča. Podoben sistem smo sicer pred časom že spoznali v tovarni v Gradcu, kjer vstop zaradi varnostnih pregledov spominja na slovenske varnostne organe. Na identifikacijski kartici obiskovalca namreč med drugim piše, kdo od zaposlenih ga mora ves čas spremljati. Ki se s podpisom nanjo tudi zaveže, da bo to počel.

Varnostne zahteve zaradi prototipov
V oči bodejo vrtljiva vrata - ki sicer še niso v uporabi - čez katera bo mogoč edini vstop na območje. Zakaj tako strogi varnosti ukrepi za lakirnico? "Deloma zato, ker moramo vedeti, kdo je na območju tovarne - zaradi varnosti. Deloma zaradi morebitnih prototipov vozil. Če bodo tukaj, želijo naši naročniki zagotovilo, da do njih ne pride nihče, ki ne bi smel. In zato takšen nadzor," pripoveduje David Adam, vodja projekta Magna Nukleus, kot se uradno imenuje prihodnja (za zdaj) lakirnica.

Iščejo se rešitve, ne težave
Čez zimo bodo v že pokriti tovarni uredili vse napeljave, nato namestili opremo in začeli preizkušati posamezne sklope. Kako je mogoče v Sloveniji, deželi birokratskih ovir, v dobrih dveh mesecih priti od slavnostnega začetka gradnje do pokrite tovarne? "Tako investitor kot mi in vsi, od projektantov do nadzornikov, smo usmerjeni k cilju. Iščejo se rešitve, ne težave, kar ni naključje pri javnih naročilih, kjer stvari potekajo bolj zbirokratizirano, bolj počasi,” zadevo oceni direktor Pomgrada Igor Banič. Kot pravi, je ta objekt njihov največji samostojni projekt. Ker je bila na mizi možnost selitve na Madžarsko, bi gradnjo z lokalnimi partnerji izvedli tudi tam. "Pogovori so že potekali tudi o tej možnosti, madžarske partnerje smo že imeli," nam zaupa.

V hoški tovarni Magna bodo delali pretežno Slovenci, težav s kadrovanjem za zdaj ni bilo. Trenutno je narodnostna sestava v Hočah bolj pisana, priznavajo v Pomgradu, ki pričakuje še večje izzive z iskanjem delavcev v prihodnjem letu. "Delovna sila postaja - kot pri vseh panogah - težava, še večja pri nas, ker delaš ciklično. Nimaš vseskozi dela. Del zaposlenih iščemo prek meje,” potrdi Banič.

Zahteve prebivalcev (ne)uslišane
Tovarna je povozila zahteve tamkajšnjega prebivalstva po bolj smiselni umestitvi. Predstavnik civilne iniciative Rešimo rogoški gozd Simon Žlahtič se strinja, da prinaša nova delovna mesta, ki so dobrodošla. Kljub temu pa upor ni bil zaman. "Pokazali smo, da je mogoče neke strani spremeniti. Predvsem tedaj, ko skušajo država in oblastniki neke stvari delati nezakonito," pravi Žlahtič. Za poseko je bilo predvidenih 66 hektarjev gozda za vse faze razvoja. Rešili so dobre štiri hektarje gozda v prvi fazi, za naprej imajo obljubljeno, da bodo nadomestna zemljišča iskali med degradiranimi. Za zdaj so padli štirje hektarji. Glasnost se izplača, tako končuje Žlahtič.

Če ne največji - pa gotovo najbolj odmeven - slovenski gradbeni projekt leta 2017 in 2018 bo končan, ko bodo na začetku leta 2019 začeli poskusno proizvodnjo. Direktor David Adam že obiskuje tečaj slovenščine. "Upam, da bom uvodni nagovor zmogel v slovenščini. Za zdaj sem se naučil besedo hvala. Mislim, da je najpomembnejša,” končuje Adam.