Kar 20 bilijonov dolarjev (20 tisoč milijard) vreden trg poslovnih nepremičnin se je zaradi visokih obrestnih mer znašel v težavah, piše CNN. Desetletje dolgo obdobje ultra nizkih obrestnih mer in lahkega dostopa do posojil je prineslo številna tveganja, ki so jih vlagatelji prezrli, dokler niso šle od marca 2022 obresti centralnih bank strmo navzgor. Vrednotenje pisarn, proizvodnih hal, delavnic in drugih poslovnih nepremičnin od tedaj drsi navzdol, to pa povzroča preglavice srednje velikim bankam. Celotni bančni sistem ima v svojih bilancah za 2,7 bilijona dolarjev izdanih posojil za poslovne nepremičnine, po ocenah Goldman Sachsa pa kar 80 odstotkov teh posojil odpade na manjše regionalne banke, ki ne sodijo v kategorijo "too big to fail". So torej premajhne in premalo pomembne, da bi jih država reševala, če bi se znašle v težavah.

Tečaj NYCB-ja letos padel za več kot 50 odstotkov
Večino dolga (več kot 2,2 bilijona) bo zapadlo do konca leta 2027. Prejšnji teden je vlagatelje prestrašila banka New York Community Bancorp, ki je poročala o presenetljivo visoki izgubi, ki je v zadnjem lanskem četrtletju dosegla 252 milijonov dolarjev, potem ko je imela banka v istem obdobju 2022 še za 172 milijonov dolarjev dobička. Slabih posojil je vse več, vse to pa izhaja iz krize poslovnih nepremičnin. Delnice so včeraj izgubile še 22 odstotkov, njihov tečaj se je letos več kot prepolovil (-60 %). Spomnimo, da je decembra ameriški odbor za finančno stabilnost, v katerem je tudi guverner Feda Jerome Powell, objavil poročilo, v katerem so poslovne nepremičnine navedli kot največje potencialno tveganje za finančno stabilnost sistema.

Powell ohladil vlagatelje: marca ne bo znižanja obresti
Za zdaj seveda borze, gledano v celoti, ta tveganja še precej zanemarjajo. Še vedno prevladuje pohlep, glavni trije newyorški delniški indeksi so bolj kot ne v območju rekordnih vrednosti, frankfurtski DAX je včeraj krenil pogumno nad 17 tisoč točk in dosegel zgodovinski vrh. Na Wall Streetu se je sicer teden začel z nekaj previdnosti in s ponedeljkovim padcem indeksov. Vzrok so komentarji guvernerja Jeroma Powlla, da znižanja obrestnih mer marca najverjetneje ne gre pričakovati. Verjetno so bili analitiki, ki so napovedovali marčevsko znižanje obrestne mere, preveč optimistični (predvsem pa zelo glasni) in so prezrli, da ameriško gospodarstvo še vedno ustvarja nadpovprečno veliko novih delovnih mest, poleg tega se inflacija umirja, zato potrebe po nižjih obrestnih merah še ni.

Peščica delnic zaslužna za letošnjo rast
Sezona objav četrtletnih rezultatov je medtem v ZDA v polnem razcvetu. Podjetja znotraj indeksa S & P 500 naj bi v zadnjem lanskem četrtletju svoj dobiček povprečno povečala za 1,6 odstotka, če v izračunu ne upoštevamo delnic iz druščine "veličastnih sedem", pa bi bili dobički nižji za osem odstotkov. Ni čudno, da so delnice podjetij Amazon, Meta, Microsoft in Nvidia zaslužne kar za tri četrtine rasti indeksa S & P 500 v letošnjem letu (+4,5 %). Velika tehnološka podjetja so lani odpustila številne sodelavce, kar je vplivalo na precej nižje stroške in rekordne dobičke. Prejšnji teden je najbolj navdušila Meta, saj je njen četrtletni dobiček (v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2023) poskočil kar za 200 odstotkov, s 4,65 na 14,02 milijarde dolarjev. Tečaj Metinih delnic je lani poskočil za 194 odstotkov, letos pa še za nadaljnjih 32 odstotkov.

Resni ukrepi za oživitev kitajskega trga
Kitajski delniški trg je včeraj veličastno okreval, potem ko je državni sklad Central Huijin Investment najavil, da bo prek nakupov ETF-skladov pomagal oživiti domači trg, ki se zadnja tri leta duši v pesimizmu in odlivu tujih vlagateljev, z borz v Hongkongu in v celinski Kitajski pa je od februarja 2021 izpuhtelo za 6,1 bilijona dolarjev papirnatega premoženja. Na "pomoč" bodo (seveda z nakupi delnic) priskočili tudi domači institucionalni vlagatelji, kot so vzajemni, pokojninski in zavarovalniški skladi. V Hongkongu je indeks Hang Seng porasel za štiri odstotke, kar je njegova največja enodnevna rast v zadnjih šestih mesecih. Osrednji indeks v Šenzenu je včeraj poskočil celo za 6,2 odstotka, največ po septembru 2015. Delnice spletnega velikana Alibabe, ki bo danes objavil poslovne rezultate, so se zavihtele dobrih sedem odstotkov navzgor.

ETF na zlato 2004: drugi časi, drugačne predpostavke
Dogajanje s kriptovalutami zadnje dni ni prav volatilno, bitcoin niha okrog meje 43 tisoč dolarjev. Kmalu bo minilo mesec dni od razvpite SEC-ove odobritve spot ETF-skladov na bitcoin. Pričakovanja, da bo šla cena premočrtno navzgor, so bili napačna. Bil je to bolj "sell the news" dogodek, ko se je cena obrnila navzdol. Nekateri sicer vidijo podobnosti z letom 2004, ko je bil odobren prvi ETF sklad na zlato, njegova cena pa je v nekaj letih s 500 poskočila na 1900 dolarjev leta 2011. A rast cen zlata niso podžgali le ETF-skladi na ta naložbeni razred, ampak tudi drugi dejavniki, predvsem zniževanje obrestnih mer, pa tudi odprava omejitev kitajskih oblasti, ki so svojim državljanom šele leta 2004 dovolile investiranje v zlato. Kitajski delež povpraševanja po fizičnem zlatu se je posledično s sedmih odstotkov leta 2003 zvišal na 26 odstotkov desetletje pozneje. In še nekaj: ko so na trg prišli prvi ETF-skladi na zlato, plemenite kovine še niso bile toliko priljubljene kot investicija, medtem ko je bitcoin danes predvsem naložbeni razred. Za okras ga nihče nima okrog vratu.