Njihov tečaj je zdrsnil na 69.078 SIT. Krka je ob živahnem trgovanju izgubila odstotek (največ po dobrem mesecu dni) in zaključila pri 82.750 SIT oziroma za poldrugi odstotek nižje. Tudi Mercator je padel za odstotek, Istrabenz pa za 0,75 odstotka.

Delnice Luke, Save in Gorenja so cenejše za pol odstotka. Merkurju je uspelo zadržati četrtkovo vrednost, podražile pa so se delnice Žita (+0,66 odstotka) in na prostem trgu Cinkarne (+1,5 odstotka). Etra 33 je padla na 98.000 SIT.

Možno je, da vlagateljem po večtedenskem mrtvilu popuščajo živci in so se odločili realizirati dobičke s prejšnjih mesecev ter denar preseliti na donosnejše (beri: južne) trge.

Slovenski borzni indeks je v zadnjih dvanajstih trgovalnih dneh le dvakrat (pa še takrat zelo rahlo) povečal svojo vrednost. V petek je SBI20 izgubil 0,58 odstotka največ ta mesec) in je padel na 4.952 točk. Indeks PIX (4.558 točk) se je znižal za 0,16 odstotka, indeks prostega trga IPT (4.205 točk) pa zvišal za desetinko odstotka.

Evropa le našla plus
Dveodstotni padec nafte je v četrtek vzpodbudil optimistično trgovanje na Wall Streetu. Indeks Dow Jones (10.851 točk) se je zvišal za skoraj pol odstotka. Pri trgovanju s tehnološkimi delnicami je bilo pred svežimi napovedmi podjetja Intel opaziti nekaj negotovosti, tako da je Nasdaq (2.059 točk) nekaj malega izgubil. Prav v četrtek je minilo pet let, odkar je ta tehnološki indeks pri 5.132 točkah našel vrh vseh vrhov.

Evropske borze so po štirih zaporednih minusih v petek dopoldne le krenile navzgor. Londonski FTSE 100 se je povzpel za pol odstotka in bi z nekaj sreče lahko konec tedna dočakal nad 5.000 točkami. Frankfurtski DAX 30 se je zvišal za tri četrtine odstotka, na 4.370 točk.

Dolar je ta teden drsel navzdol, saj analitiki pričakujejo nadaljnje povečevanje ameriškega trgovinskega primanjkljaja, poleg tega pa azijske centralne banke (nazadnje japonska) namigujejo, da bodo del dolarskih rezerv preusmerile v druge valute. Svoje je dodala še razprodaja ameriških državnih obveznic, katerih donos je porasel na 4,57 odstotka (v mislih imamo desetletno obveznico), kar je največ po juliju. Za evro je tako treba plačati več kot 1,34 dolarja.