Mariborska škofija, danes nadškofija, je po navedbah časopisa pred okoli desetletjem sodelovala pri preprodaji delnic Mladinske knjige "na škodo Krekove družbe, katere osnovno 'poslanstvo' je bilo upravljanje in zbiranje certifikatov vernikov za tedanji PID Zvon (predhodnik Zvona Ena Holdinga)". Nadškofija v posel ni prispevala nobenih lastnih virov ali nase prevzela nikakršnega tveganja, kljub temu pa je pobrala vse finančne koristi, piše Dnevnik.
Kupila delnico za 4.800, prodala za 7.900 tolarjev
Časnik ob tem na svoji spletni strani objavlja kopijo več kupoprodajnih pogodb, iz katerih je med drugim razvidno, da je mariborska škofija konec decembra 2003 od Krekove družbe kupila 46.850 delnic Mladinske knjige po 4.800 tolarjev za delnico ter jih na isti dan prodala družbi Etol po 7.900 tolarjev za delnico. V imenu škofije je pogodbi podpisal Kramberger, ki je škofijo vodil, v določbah pogodbe pa so po navedbah Dnevnika poskrbel, da je mariborska škofija 1,54 milijona evrov visoko kupnino na račun pri Raiffeisen banki od Etola prejela, še preden je morala 600.000 evrov nižji znesek nakazati Krekovi družbi.

Stres tedaj generalni vikar
Podoben posel pa je mariborska škofija sklenila v začetku februarja 2004. Takrat je škofija od Krekove družbe po enaki ceni kot decembra 2003 kupila 51.283 delnic Mladinske knjige in jih isti dan po višji ceni prodala družbi za upravljanje NFD-ja pod vodstvom Staneta Valanta, sicer dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Etola. Pogodbi je v imenu škofije podpisal takratni Krambergerjev pomočnik in generalni vikar Anton Stres, škofija pa tudi v tem primeru ni potrebovala lastnih sredstev, saj je po določbah pogodbe moral NFD1,69 milijona evrov kupnine plačati prej, kot se je iztekel rok za plačilo kupnine Krekovi družbi, poroča časopis.

Škofija je tako po njihovih navedbah le z dvema posloma v po enem dnevu zaslužila 1,27 milijona evrov. Na mariborski nadškofiji pojasnil še niso dali, tako ni znano, kaj so z omenjenim dobičkom storili. V časopisu navajajo, da se je nadškofija ravno v tistem obdobju začela pripravljati na prevzem večinskega deleža v holdingu Zvon ena. "Če so pridobljena sredstva uporabili za kasnejšo dokapitalizacijo Gospodarstva rast, bi to pomenilo, da je Zvon ena holding dejansko financiral svoj lastni prevzem," so zapisali. Po njihovih navedbah je imel holding, preden ga je prevzela Cerkev, 125 milijonov evrov premoženja in 13 milijonov evrov finančnih obveznosti, ob bankrotu januarja 2011 pa je za seboj pustil skoraj pol milijarde evrov neporavnanih dolgov, več tisoč malih delničarjev je izgubilo premoženje.