Odzvali so se tudi v civilni družbi, med politiki pa zunanji minister Karl Erjavec in predsednik države Borut Pahor.

"Z grenkim priokusom pozdravljamo odstop dveh odgovornih oseb za finančni brodolom mariborske nadškofije, ki ima širše gospodarske posledice za slovensko ekonomijo. Grenkim zato, ker odstop, ki je dejansko prisilni umik po diktatu papeža, ne more izbrisati madeža ogromne moralne odgovornosti obeh nadškofov, dr. Antona Stresa in dr. Marjana Turnška," so zapisali v organizacijah civilne družbe Solidarnost in Odbor za pravično in solidarno družbo.

"Ne le, da takšne poteze odstopa in prevzema bremena odgovornosti sama doslej nista zmogla, temveč tudi zaradi dejstva, da še vedno čakamo, kdaj bodo predstavniki Katoliške cerkve storili vse, da se izpeljejo tudi postopki ugotavljanja odškodninske in kazenske odgovornosti, če je bilo že za disciplinsko treba počakati na zahteve Vatikana," dodajajo.

Pozivi k poplačilu dolgov
Po njihovem mnenju bi lahko od Cerkve "že zdavnaj pričakovali, da brez sprenevedanja in laži poplača vse dolgove, ki jih ima do države in državljanov", pri tem pa opozarjajo na možnost poplačila dolgov s prodajo nepremičnin. "Nesporno je, da je v denacionalizacijskih postopkih Cerkev pridobila ogromno premoženje v naravi in nepremičninah in da torej takšne možnosti ima," so prepričani.

Navedli pa so tudi primer: "Če je bila Pravoslavna cerkev na Cipru pripravljena nesebično priskočiti na pomoč državi v času gospodarske krize s svojim premoženjem in če je polovico izkupička od prodaje nepremičnin pripravljena državi ponuditi Grška pravoslavna cerkev, je res najmanj, kar smemo pričakovati od slovenske, da nemudoma poravna vsaj svoje finančne dolgove. Ravno zato opravičila nadškofov ne zadostujejo," so zapisali.

"Odgovorni za zlom mariborske nadškofije ostali v zaledju"
Teologa Ivana Štuheca pa je odstop nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška prizadel, saj je prepričan, da sta bila primerni osebi za ta položaj in nista imela namena Cerkve voditi kot finančnega holdinga.

Meni, da je ukrep zoper njiju prehiter in prehud, tisti, ki so najodgovornejši za finančni zlom mariborske nadškofije, pa po njegovem mnenju nekaznovani ostajajo v zaledju.

Z njim se strinja cerkveni pravnik Karel Bolčina, ki je njun odstop označil kot "izgubo za Cerkev v Sloveniji". Ob vprašanju, ali lahko njun odstop prispeva k ugledu Cerkve v Sloveniji, pa se Bolčina boji, da je to dvorezni meč in da bo nastal konflikt med tistimi, ki Stresa in Turnška podpirajo zaradi njunega življenjskega dela, ter med tistimi, ki "padec glav" v slovenski Cerkvi podpirajo.

Štuhec spomnil tudi na vlogo bank
V povezavi z mariborsko nadškofijo je Štuhec spomnil tudi na vlogo bank. Te so "dajale kredite na osnovi premoženjskih jamstev, ki so jih kreditojemalci tudi dokazovali". "Ljubljanska banka Zvonu ni dala kreditov na lepe oči," je poudaril in dodal, da banke danes od vseh svojih kreditojemalcev zahtevajo enako kot takrat, ko je imelo njihovo premoženje drugo vrednost.

Erjavec: V Vatikanu se je o odstopu že nekaj časa govorilo
Zunanji minister Karl Erjavec pa o odstopu Antona Stresa in Marjana Turnška pravi, da se je v Vatikanu že nekaj časa govorilo, da bi se lahko to zgodilo. V diplomatskih krogih se je kazalo veliko nezadovoljstvo s tem, kar se je zgodilo v Sloveniji, je pojasnil in dodal, da se je nezadovoljstvo čutilo tudi, ko je bil na obisku v Vatikanu.

"Papež je pač pozval, naj odstopita, in to sta tudi storila. Lahko pa rečem, da so bili že nekaj časa v Vatikanu taki glasovi, da se to lahko zgodi," je v izjavi za medije dejal Erjavec.

Pahorjeva zahvala Stresu
Dozdajšnjemu ljubljanskemu nadškofu metropolitu in predsedniku Slovenske škofovske konference Antonu Stresu pa se je danes v telefonskem pogovoru predsednik republike Borut Pahor zahvalil za "njegovo vidno vlogo pri krepitvi družbene solidarnosti, strpnosti in sprave", so sporočili iz predsednikovega urada.

Kot so še zapisali, so bili po Stresovi osebni zaslugi "premagani mnogi stari predsodki in je postal dialog različno mislečih pristnejši in iskrenejši".