"Veliko časa smo posvetili temu, kar se je zgodilo, in posledicam, zlasti moralnim, ki jih ima to za mariborsko nadškofijo ter Cerkev v Sloveniji," je poudaril ljubljanski nadškof. Ob tem je dejal: "Iskreno mi je žal, da mi, ko sem bil še pomožni nadškof, pristojen za nadzor in sanacijo poslovanja, ni uspelo preprečiti tega, kar se je zgodilo in za kar smo od začetka gospodarske krize vedeli, da nam grozi," je uvodoma dejal Stres.
Pojasnil je, da je v Mariboru služboval najprej od leta 2000 do 2006 in v tem času so ustanovili nov gospodarski svet in v tem času je tudi Gospodarstvo Rast postalo večinski lastnik družbe Zvon 1. Takrat to s poslovnega vidika ni bilo problematično, saj je bilo dovolj premoženja, ki pa je pozneje drastično izgubilo vrednost. Današnja finančna kriza je bila tako posledica poznejših odločitev, zlasti, da se gre v gradnjo lastnega optičnega omrežja družbe T-2, je razložil Stres.

Poudaril je, da je gospodarska uprava pri tem prevzemala prevelika tveganja s sredstvi Cerkve in njenih vernikov ter presegla svoja pooblastila. Zato novega mariborskega nadškofa Marjana Turnška podpirajo pri njegovem prizadevanju za razjasnitev nastalega položaja in za bistveno drugačno usmeritev v gospodarjenju s cerkvenim premoženjem.
Ljubljanski nadškof gasi mariborski požar
"Če gori sosedova hiša, ne more noben sosed tega mirno gledati in ne priskočiti na pomoč," pa je Stres z metaforo odgovoril na vprašanje o tem, ali bo ljubljanska nadškofija pomagala mariborski, in dodal, da so v Ljubljani pred enim letom že najeli posojilo in ga tudi dobro zavarovali. Na vprašanje MMC- ja, ali je v načrtu sanacije predvidena tudi odprodaja stvarnega premoženja, kot so npr. gozdovi, je Stres pojasnil, da ni seznanjen s podrobnostmi v Mariboru in zato na to ne more odgovoriti.
Mali delničarji na prvem mestu
Turnšek, ki je bil prav tako na konferenci, je povedal tudi, da so že pri pripravi načrta sanacije tuje svetovalce prosili, naj ga sestavijo tako, da mali delničarji ne bodo oškodovani. "In kolikor mi je znano, so naše želje upoštevali," je povedal.
Ob tem je na naše vprašanje o sankcijah še dodal, da je ugotavljanje odgovornosti v tem trenutku, zaradi kompleksnosti zadeve, zelo težko. "Kar se tiče civilne odgovornosti, bomo sodelovali s civilnimi oblastmi, medtem ko znotraj Cerkve kanon predvideva, da je treba najprej ugotoviti jasno krivdo in izreči temu primerno kazen. Najhuje, kar se lahko zgodi, je laizacija posameznikov," je pojasnil.

Sankcije v cerkvenem pravu precej nedorečene
Slovenski škofje so novega mariborskega nadškofa in metropolita Marjana Turnška podprli pri prizadevanju, da se nepravilnosti razčisti. Sanacijski načrt mora najprej potrditi Vatikan. Treba bo določiti tudi ustrezne kazni, saj so sankcije po cerkvenem pravu v glavnem precej nedorečene.

Kot je Turnšek povedal za TV Slovenija v prispevku Saške Jazbec, Tomaža Karata in Julije Kočar, bo, kar se tiče civilne odgovornosti, nadškofija kot do zdaj sodelovala s pristojnimi institucijami. Najhujša kazen bi bila po njegovih besedah izključitev, ki bi za duhovnika pomenila, da je postavljen nazaj v laiški stan, za laika pa izgubo službe.

Zastavljeno premoženje vredno več sto milijonov
Koliko cerkvenega premoženja je bilo zastavljenega za posojila s cerkvijo povezanih družb, še ni jasno, a tega, da je vredno več sto milijonov evrov, Cerkev ne zanika. Potrdili so tudi, da je ob dvorcu Betnava s hipoteko obremenjenih še veliko drugih objektov. "Slomškov trg 3, en del na Slovenski ulici, Smetanovi ulici, Slomškov trg 20 - en del, dom pri Slivnici in še nekatere stvari v Černečah," navaja Turnšek, ki pa dodaja, da gre za večinoma zelo stara posojila.

Ob stečaju z nadškofijo povezanih družb pa lahko ta izgubi le premoženje, ki ga je zanje zastavila. Kot pojasnjuje Šime Ivanjko s pravne fakultete Univerze v Mariboru, lahko izgubi svoje deleže v podjetjih, ki so gospodarski subjekti, ob tem pa nadškofija kot cerkvena skupnost s sakralnimi objekti ostane nedotaknjena.