Pred dnevi je prišlo na dan, da je mariborska nadškofija močno zadolžena, saj naj bi bankam po trditvah italijanskega tednika L' Espresso, ki se sklicuje na zaupno poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde, dolgovala kar 800 milijonov evrov. Večino dolga naj bi ustvarile gospodarske družbe, povezane z nadškofijo. Na nadškofiji so sicer zanikali navedeno višino dolga in zatrdili, da je neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank konec leta 2010 znašal 17,4 milijona evrov.

"Osrednja dejavnost nadškofije je pastorala"
Kljub zadolženosti pa nadškofija ne more bankrotirati, pravi ravnatelj mariborskega nadškofijskega gospodarstva Lojze Cvikl. Jo pa kriza lahko pripelje do tega, da bo morala na novo zastaviti pridobivanje sredstev za pastoralno dejavnost. "Ta je namreč njena osrednja dejavnost, ne pa iskanje dobička," je zatrdil za časnik Družina.

Zadolževanje zaradi obnove zgradb na Vrbanski
Po njegovih besedah se je nadškofija v preteklosti zadolževala zaradi raznih projektov, tako pastoralnih in izobraževalnih kot gospodarskih. Največja zadolžitev, ki predstavlja okoli 52 odstotkov celotnega dolga pri bankah, se je zgodila konec leta 2007 in v letu 2008 zaradi obnove kompleksa na Vrbanski, kjer ima svoje prostore Slomškov zavod.

"Računalo se je, da bo v naslednjih letih - na temelju solidnih rasti v predhodnih letih tako v Sloveniji kot v tujini - mogoče prigospodariti dodatne vire za pokrivanje vseh obveznosti nadškofije. Žal je svetovna gospodarska kriza to predvidevanje porušila. Namesto boljših prilivov od Gospodarstva Rast do nadškofije so prihodki padli na ničlo, tako da se je zgodilo celo nasprotno in je nadškofija začela pomagati Gospodarstvu Rast, dokler je to zmogla," je pojasnil Cvikl.

"Živim v upanju, da bo prevladal razum"
O tem, ali je res, da banke, zlasti državne, naj ne bi bile zainteresirane za reševanje projektov nadškofije tudi zato, ker gospodarskim in političnim elitam na oblasti ustreza, da se sesuje tisti del gospodarstva, ki še ni pod njihovim neposrednim nadzorom, Cvikl ni želel govoriti, ker to po njegovem ni krščansko.

"Lahko govorim le o tem, da so eni bolj pripravljeni za sodelovanje, drugi manj. Eni so bolj svobodni, drugi pač morajo izpolnjevati ukaze od zgoraj. Sam živim v upanju, da bosta na koncu prevladala razum in želja pomagati ljudem. V našem prostoru je že preveč propadlih projektov, preveč ljudi brez dela, brez težko zasluženega imetja," je dodal.

Najsvetlejši scenarij bi bil, če bi jim uspelo dobiti denarno pomoč za dokapitalizacijo in bi se z bankami na podlagi sanacijskega programa, ki ga bodo v kratkem predložili tuji svetovalci, dogovorili, da vsakdo odpiše nekaj svojih naložb. Ta scenarij po njegovem ne bi bil pozitiven samo za Cerkev, temveč bi vlil upanje vsem tistim družbam, ki se ukvarjajo s podobnimi težavami.

Kraševec je še vedno v Mariboru
Cvikl je sicer novembra zamenjal dolgoletnega prvega finančnika nadškofije Mirka Kraševca, ki je sam odstopil s tega položaja. V tistem času sta namreč vse težji gospodarski položaj v Mariboru pregledovali dve skupini tujih strokovnjakov iz Italije, "Skupina TMF", ki jo koordinira Gianluca Piredda, in ekipa "Rothschild banke" pod vodstvom Alessandra Daffina. Kraševec je po trditvah nadškofije še vedno v Mariboru in je novi gospodarski upravi "na razpolago za vse morebitne potrebe in informacije".