Največji vlagatelji v zadnjih osmih letih so bila gradbena podjetja, ki pa jih zaradi stečajev danes ni več, zato tudi vlagateljev ni več. Ob tem so do financiranja tovrstnih projektov bolj zadržane tudi banke, ki pa niso zaprle svojih pipic glede nakupa stanovanj, saj jih še vedno financirajo, toda pod strožjiimi pogoji.

Število izdanih gradbenih dovoljenj se je v Sloveniji od leta 2007 prepolovilo, medtem ko se je kvadratura novogradenj znižala celo za 70 odstotkov.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Mariboru izdanih le 25 gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte, med katerimi ni nobenega večjega stanovanjskega kompleksa, kar po besedah direktorja nepremičninske družbe Dodoma Marka Sovroviča dovolj zgovorno govori o trenutnih razmerah.

Prevladujejo manjša stanovanja
"Kar se tiče velikosti in tipa stanovanja, se ni dosti spremenilo. Na trgu je še vedno večina manjših stanovanjskih enot, med 40 in 60 kvadratnimi metri, kar pomeni okoli 50.000 do 70.000 evrov, a se prodajajo tudi velika stanovanja. Teh pa je na voljo zelo malo, poleg novih pod Pohorjem še nekaj v kompleksu Magdalena," je dejal Sovrovič.

Kupci so ob odločanju za nakup nepremičnine tudi vse bolj ozaveščeni in zahtevni, saj znajo oceniti pomembnost nekaterih parametrov, kot so energetski prihranki in različne ugodnosti, ki jih prodajalec mora ponuditi, je dejal Sovrovič.

Sicer pa se cene stanovanj v Mariboru gibljejo med okoli 1.300 in 1.700 evri za kvadratni meter, nekatera elitna stanovanja pa dosegajo ceno tudi med 2.000 in 3.000 evri na kvadratni meter. Še nekoliko nižje cene pa je mogoče doseči pri tistih vlagateljih, ki hitijo s prodajo, predvsem pa na dražbah stečajnih upraviteljev, ki prodajajo stanovanja iz stečajne mase propadlih vlagateljev.