Lastnik telekomunikacijskega in kabelskega operaterja Telemach, skupina United Group, je na začetku julija kupil medijski portfelj družbe CME v Sloveniji in na Hrvaškem. Vanj spada tudi slovenska medijska družba Pro Plus, ki je med drugim lastnica televizij POP TV in Kanal A.

Podružnica United Groupa, Slovenia Broadband s sedežem v Luxembourgu, je nato po poročanju STA-ja podala vlogo za soglasje za prevzem družbe Pro Plus na ministrstvo za kulturo in Javno agencijo RS za varstvo konkurence.

Ministrstvo za kulturo je nato nekoliko presenetljivo samo sebe označilo za nepristojno pri odločanju. Kot so pojasnili, bi v tej zadevi lahko odločali le, če bi podjetje Slovenia Broadband kupovalo več kot 20-odstotni delež neposredno v podjetjih POP TV oziroma Kanal A.

Soglasje ministrstva za kulturo je namreč potrebno pri pridobitvi 20 ali več odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa ali v premoženju izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika.

Za številne poznavalce in medijske strokovnjake je bila odločitev kulturnega ministrstva presenetljiva, saj naj bi neuradno sprva celo prižgalo rdečo luč za prevzem.

Ob morebitnem uspešnem prevzemu pa bi se pod okriljem lastnikov United Groupa, naložbene družbe KKR in EBRD-ja, poleg Pop TV-ja, Kanala A in Telemacha znašli tudi športni programi Šport Klub, ki imajo med drugim pravice za prenose Lige prvakov v nogometu, angleške in španske nogometne lige, NBA-ja, NFL-ja …

Prevzem je potekal v "somraku"
"Zadeva prevzema medijske hiše Pro Plus svetovnega finančnega orjaka KKR, ki bi lahko opustošil slovensko medijsko krajino, je potekala v somraku. Dokler ni poleti s sklepom ministrstva za kulturo, da se vloga KKR-ja za soglasje za prevzem zavrže, izginila z dnevnega reda. Pravzaprav zadeva niti ni prišla na dnevni red javnosti. Bolj ali manj se je vedelo le, da je vloga prispela in da se rešuje. Dopisovanje z odvetniško družbo, ki je zastopala kupca in ugotovitev uradnikov o domnevni nepristojnosti taistega ministrstva ter posledičen ministrov podpis pod sklep, ki bi lahko zapečatil usodo večine slovenskih medijev – vse to se je zgodilo v poletnem somraku pisarn na Maistrovi 10," je zapisal predsednik odbora za kulturo Dragan Matić.

Dodal je, da javnost o tem ni ničesar vedela, dokler se ni oktobra izkazalo, da je zgodba končana na način, da se sploh ni začela. "Prevzemniki, ki so sami prosili za soglasje na podlagi določb zakona, ki ščitijo javni interes na področju medijev, so – verjetno malo presenečeno – ugotovili, da pravzaprav ni nikogar, ki bi ta javni interes branil. In da gre samo za posel, ki ga je treba končati na osnovi poslovne logike in morebitnih omejitev, ki bi jih koncentracija z gospodarskega vidika po presoji agencije za varstvo konkurence še prenesla," je še pojasnil.

Nedopustne odločitve ministrstva za kulturo
Odborniki za kulturo so nato konec oktobra sklenili, da je tovrsten pristop ministrstva za kulturo nedopusten, in mu naložili vsebinsko odločanje. Pritrdili pa so jim tudi nekateri strokovnjaki s področja medijev in telekomunikacij.

Matić je tudi opozoril, da so se že dan po seji odbora za kulturo začeli prvi lobistični pritiski ZDA in sklada KKR. Predsednik KKR Global Instituta je nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije CIA David Petraeus, ki je sicer sredi maja že obiskal Slovenijo.

Poziv k prijavi lobiranj
"Že dan po seji odbora za kulturo je bilo mogoče slišati, da se je veleposlanik ZDA najavil na obisk pri ministru za kulturo. Pa se menda tovrstno srečanje ni zgodilo. Menda ni zgodilo. Nekaj dni za tem je predsednik Sveta za radiodifuzijo (sveta, ki v postopku, preden minister odloči o izdaji soglasja, poda mnenje o zadevi) od predstavnikov KKR prav tako dobil prošnjo za sestanek. Pa je to prošnjo rešil na edini pravi način – da je te osebe povabil na redno sejo sveta, ki ga vodi. Tam so pogovori potekali uradno, izjave so zapisane v zapisniku. To je lahko primer dobre prakse," je poudaril Matić. "Da se izognemo vsem mogočim špekulacijam in zlonamernim tolmačenjem prihodnjih dogodkov v povezavi s prevzemom Pro Plusa, pozivam vse, da tovrstne lobistične stike oz. poskuse stikov takoj prijavijo KPK-ju, naredijo zapis o lobističnem stiku in z vsebino razgovorov seznanijo medije," je pozval Matič.

Pri tem pa, kot pravi, misli na vse, od predsednika vlade, ministra za kulturo do zadnjega funkcionarja in uradnika, ki bi bil pri tem kakor koli vpleten.

"Samoumevno bi bilo, da po sestanku na to temo minister ali kateri koli drug funkcionar pripravi novinarsko konferenco, na kateri bi skupaj z uglednim gostom odgovarjala na vprašanja in pojasnjevala, o čem je tekla beseda. Če ugledni gostje za to ne bi bili razpoloženi, bi to moral narediti slovenski funkcionar sam. Najmanj, kar bi moral narediti, bi bilo podati izjavo za javnost," še opominja predsednik odbora DZ-ja za kulturo.

Dve prijavljeni lobiranji KKR-ja
Glede na javni register prijavljenih lobiranj, ki ga vodi protikorupcijska komisija, novih lobiranj KKR-ja ni bilo. V registru sta navedeni le srečanji predstavnikov KKR Global Instituta na vladi zaradi "investicijske politike v Sloveniji in širši regiji ter želja za nadaljnje investiranje v Slovenijo, brez navedbe konkretnih projektov", in na ministrstvu za javno upravo, kjer pa so predstavili svojo investicijo v Telemach.

Ministrstvo še ne ve, kako bo ukrepalo
Na kulturnem ministrstvu so glede nadaljnjih korakov glede presoje soglasja za nakup Pro Plusa za MMC skopo pojasnili, da trenutno proučujejo, "kako slediti sklepu odbora DZ-ja za kulturo": "Kdaj bo do odločitve o vlogi za prevzem družbe Pro Plus prišlo, v tem trenutku ne moremo odgovoriti."

Kar pa zadeva neuradne informacije, da naj bi se predstavniki KKR-ja želeli sestati s kulturnim ministrom Peršakom, pa pojasnjujejo, da "niso seznanjeni z informacijo, da naj bi se predstavniki lastnikov United Groupa želeli sestati s predstavniki ministrstva za kulturo, niti niso napovedani".