Ameriška gospodarska zbornica AmCham je znova organizirala poslovni zajtrk, tokrat z vlagatelji v Sloveniji, da bi ugotovili, kako ti vidijo poslovno okolje tukaj. Sogovorniki so znova poudarili, da ima Slovenija nekatere primerjalne prednosti, kot so dobro izobražena, večjezična, delovna sila, zlasti inženirska.

Še vedno pa so številka ena težave, ki jih imajo tuji vlagatelji pri nas, hitra in močna davčna progresija plač. Matjaž Schroll iz naložbenega sklada Franklin Tempelton Investments, ta ima v upravljanju okoli 850 milijard evrov, je opisal njihovo izkušnjo z naložbami v Sloveniji. Omenjeni sklad je namreč lastniško vstopil v Studio Moderna Sandija Češka in v Helios. Izkušnji sta bili povsem drugačni. Ker je Studio Moderna že izoblikovano zasebno podjetje, so se morali ukvarjati predvsem s poslovnimi vidiki, in sicer, kako podjetje čim bolj uspešno spraviti do mednarodnih trgov. Tu sta se jima pokazali dve prepreki. Za preboj bi potrebovali najboljše kadre, ki pa jim zaradi visoke obdavčitve niso mogli ponuditi konkurenčne plače, zato ti niso želeli priti v Slovenijo. Druga pa je odsotnost najboljših mednarodnih šol, saj žene teh kadrov zaradi tega niso želele svojih otrok pripeljati v Slovenijo, je pojasnil.

V Heliosu, ki je bil ob prodaji tudi v državnih rokah, so se po drugi strani morali neprestano otepati zunanjih pritiskov in neresničnih obtožb, je dejal, namesto da bi se osredotočali na izboljševanje poslovanja. A na koncu so iz naložbe vseeno izšli z dobičkom, je priznal.

Opozoril je tudi na okoliščine, ki bi Slovenijo lahko zelo hitro naredili popolnoma neprivlačno kot naložbeno destinacijo in na katere ima sama država zelo malo vpliva. Tu je poudaril napete politične razmere v Makedoniji, na utrjevanje Erdoganove moči v Turčiji, na možnost, da Slovenija z zaprtjem nemške meje postane prebežniški žep in na popolno nepripravljenost za spopadanje z demografsko krizo.

Nič več domači ali tuji, samo še vlagatelji
Nekoliko drugače pa poslovno okolje v Sloveniji vidi Rob Irving iz mednarodne pravne družbe Dentons. Slovenskega pravnega sistema ne vidi kot ovire pri vlaganju, težave so bolj tam, kjer so jih že omenili njegovi predhodniki, npr. delovnopravna zakonodaja. Je pa v Sloveniji histerija pri vprašanju, ali prodajati finančnim vlagateljem. To se mu zdi napačno vprašanje, saj imajo te dni finančni skladi toliko znanja in izkušenj kot podjetja iz posamezne panoge, je poudaril.

A po drugi strani je Gert Waltenbauer iz nemškega sklada KGAL, ta se ukvarja izključno z naložbami v nepremičnine, infrastrukturo in energetiko, posvaril, naj se Slovenija izogiba finančnih vlagateljev, ker ti iščejo predvsem kratkoročne koristi.

Dragan Šolak iz podjetja United Group, tega je prevzel ameriški sklad KKR, zdaj lastnik Telemacha, je ob tem poudaril, da se v Sloveniji še vedno razlikuje med domačimi in tujimi vlagatelji, kar ni več pomembno. Zdaj so samo še vlagatelji, je poudaril. Ti pa so po njegovih besedah običajno povsem dostojni ljudje, ki želijo le najboljše za svoje podjetje, zaposlene in tudi državo, v kateri delujejo. Državi je poleg tega svetoval, naj se čim prej umakne iz podjetij in naj raje ustanovi sklad, ki bo financiral majhna in srednja, družinska podjetja, ki so zelo dobro vodena. Pozneje pa bi sklad lahko postal tudi privlačna tarča za druge vlagatelje, je pojasnil.

Tudi Andrzej Bartos iz poljskega sklada Innova Capital, ta je kupil Trimo, meni, da imajo slovenska podjetja veliko možnosti, dobre proizvode in dobre tehnologije, nimajo pa še položaja na mednarodnih trgih. Poleg težav z obdavčitvijo, ki odganja najboljše kadre v tujino, se je dotaknil tudi vprašanja sodelovanja s sindikati. Za zdaj so njihove izkušnje s sindikati dobre, saj so jih sprejeli kot nevtralne vlagatelje, ker so bili zaposleni že utrujeni od prestrukturiranja. "To nam je dalo okno priložnosti. Zaposleni so odprti za spremembe," je pojasnil.