Teh je za slabih 11 milijard evrov. Po podatkih Banke Slovenije jih ima največ Avstrija - 3,4 milijarde evrov, sledijo Švica, Nemčija, Italija in Hrvaška. Delež tujih naložb v bruto domačem proizvodu (BDP) je skoraj polovico nižji kot v Evropski uniji (EU), tam je bil leta 2014 42-odstoten, pri nas manj kot 28-odstoten.
Lani je v Slovenijo priteklo okoli 750 milijonov evrov tujega kapitala, največ za nakupe deležev podjetij v postopkih privatizacije, medtem ko t. i. greenfield naložb, kjer vlagatelji posle začenjajo povsem na novo in ustvarijo nova delovna mesta, skorajda ni.

Na drugi strani raziskave kažejo, da je strah pred tujim kapitalom velikokrat neupravičen, saj podjetja v tuji lasti praviloma poslujejo uspešneje od tistih v domači lasti. Primerjava poslovanja 54.000 gospodarskih družb glede na izvor kapitala, ki jo je opravil Bisnode, kaže, da desetina družb v tuji lasti ustvari 20 odstotkov vseh prihodkov in skoraj 40 odstotkov celotnega dobička. Njihov donos na kapital je skoraj 5-krat višji kot donos v slovenskih podjetjih. Podjetja v tuji lasti po podatkih Banske Slovenije zaposlujejo 22 odstotkov ljudi, plače pa so 12 odstotkov višje od slovenskega povprečja.
Uspešne prevzemne zgodbe
Slovenska industrija jekla (SIJ), ki jo je država po več kot polmilijardni sanaciji prodala družbi Dilon v lasti ruske družine Zubicki, ta je za večinski delež odštela 105 milijonov evrov, po skoraj desetletju posluje stabilno in uspešno. Prihodki skupine s 3.200 zaposlenimi se gibljejo okoli 700 milijonov evrov, povprečna mesečna bruto plača znaša 1.700 evrov. Po krizi leta 2009, ki je SIJ pahnila v 25-milijonsko izgubo, so imeli lani 10 milijonov evrov dobička.
Ruski lastnik je za posodobitev proizvodnje vložil več kot 400 milijonov evrov, čez mesec dni bodo v Acroniju, ki je glavni igralec na evropskem trgu nerjavne debele pločevine, zagnali novo linijo za toplotno obdelavo plošč, vredno 30 milijonov evrov. SIJ je lani tudi dokapitaliziral Perutnino Ptuj in postal njen večinski lastnik.

Dobre poslovne rezultate ima tudi nekdanji škofjeloški Termo, ki ga je prevzel nemški Knauf. Vodilni proizvajalec izolacijskega materiala iz kamene volne s 500 zaposlenimi je imel lani 100 milijonov evrov prihodka in skoraj devet milijonov dobička. Povprečna bruto plača v Knaufu Insulaton je 2.260 evrov, lani so za posodobitev glavne od treh proizvodnih linij namenili več kot 25 milijonov evrov.

Med uspešne prevzemne zgodbe sodi tudi kranjska tovarna avtomobilskih pnevmatik, ki jo je pred 20 leti odkupil ameriški Goodyear za 120 milijonov dolarjev. V Sloveniji je podvojil proizvodnjo, v posodobitev pa vložil več kot 200 milijonov evrov. Podjetje je lani prodalo 6,6 milijona pnevmatik, prihodki so se povečali na 210 milijonov evrov, dobiček je znašal 6,7 milijona evrov. Goodyear Dunlop Sava Tires je znova pridobil naziv najboljšega zaposlovalca v Evropi, zaposlenih ima 1.289 ljudi, povprečna bruto plača je 1.897 evrov.

Ovire
Tuji lastniki podjetij v Sloveniji kot glavne ovire za večja tuja vlaganja pri nas izpostavljajo visoke stroške delovne sile, visoko obdavčitev dohodkov in dolgotrajne birokratske postopke pri pridobivanju dovoljenj. V SIJ-ju kot primer navajajo naložbo v 3-kilometrski daljnovod na Ravnah, ki bi odpravil težave pri nezanesljivi oskrbi z elektriko ne le v njihovi družbi Metal Ravne, ampak tudi v drugih podjetjih. Po zadnjih informacijah bodo zaradi težav pri pridobivanju dovoljenj nanjo čakali še nadaljnjih sedem let.
Nemški Messer pa zaman čaka na zeleno luč za 15-milijonsko naložbo v kisikarno v Škofji Loki za potrebe podjetja Knauf Insulation. Proizvodni obrat za kisik bi moral biti zgrajen do konca leta, pa občina zanj ni izdala niti dopolnjenega prostorskega načrta. V Knaufu dodajajo, da bi imeli obnovljene že vse tri proizvodne linije, če se ne bi zapletalo pri gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenjih.