Pred novim letom je vlada razdelila več kot 120 milijonov evrov. Opustila je varčevalno politiko, večina te vsote se bo prelila v višje prihodke prebivalcev. Za koliko se bo posledično povečal bruto domači proizvod (BDP)? Odvisno, kako bo vlada pokrila ta strošek, pravi direktor Urada za makroekonomske analize Boštjan Vasle. "Če bi se zaradi tega znižali drugi javnofinančni izdatki, na primer še posebej naložbe, lahko končamo v razmerah, ko bo to v bistvu imelo nevtralen vpliv na celotno makroekonomsko sliko v Sloveniji."

Delež plač - tako javnega kot zasebnega sektorja - v BDP-ju je okoli 50 odstoten, poudari namestnica generalne direktorice Statističnega urada Karmen Hren. "Plače v zasebnem sektorju pomenijo bistveno večji prispevek k bruto domačemu proizvodu, približno dvotretjinski delež imajo. Plače v javnem sektorju pa imajo dobrih 20 odstotkov v strukturi."

Oba sogovornika poudarjata, da je pri povečevanju plač pomembno upoštevati storilnost. "Čezmerno povišanje plač v enem delu ekonomije seveda lahko za seboj potegne pritiske k povečanju plač v drugih delih ekonomije, to pa bi lahko posledično imelo negativne posledice na naš konkurenčni položaj oziroma na našo sposobnost preboja na tuje trge."

Izvoz, poglavitno gonilo rasti
S tem pa bi ogrozili najpomembnejši dejavnik rasti, to je izvoz. Se bo torej vladi račun z opuščanjem varčevanja izšel? "Račun se bo izšel, če bodo gospodarske razmere tako ugodne, da bo to ustvarjalo tudi bruto domači proizvod," je povedala Hrenova.

Konec meseca bo Umar pripravil osveženo, zimsko napoved gospodarskih gibanj in takrat bo tudi jasno, kako vladno opuščanje varčevalne politike vpliva na bruto domači proizvod.