Slovenija je bila za IBM predraga. Foto: EPA
Slovenija je bila za IBM predraga. Foto: EPA
Evri, bankovci, denar
Namesto 10 je Slovenija lahko IBM-u ponudila le 1,3 milijona evrov. Foto: Reuters

Med kandidatkami za vzpostavitev novega centra za tehnično podporo multinacionalke IBM je bila tudi Slovenija oz. Maribor, a se je IBM na koncu odločil za Hrvaško. Po poročanju Večera naj bi šlo pri tem za nerodnost, če ne že kar spodrsljaj Spirita. Njegov v. d. direktorja Gorazd Mihelič naj bi namreč odlašal z odločitvijo glede državnega subvencioniranja načrtov IBM-a v Mariboru, je pisal časnik.

Na Spiritu so te očitke zavrnili. Mihelič je imel prvi sestanek s predstavniki IBM-a, na katerem so predstavili vsebino projekta, 15. januarja letos, so zapisali. Dogovorili so se, da bo IBM Spiritu posredoval natančen pisni opis projekta, na podlagi katerega bi nato lahko pripravili ponudbo spodbud.

Želeli, da država subvencionira več kot tretjino
20. januarja je IBM poslal elektronsko sporočilo, iz katerega je bilo razvidno, da predvidevajo 250 zaposlitev v treh letih. Gre za visoko izobražene delavce iz naravoslovnih in tehničnih smeri z odličnim znanjem angleškega, nemškega in italijanskega jezika, ki bi jih letno stali 22.000 evrov bruto na osebo, so pojasnili na Spiritu.

Pri tem je IBM pričakoval olajšave oz. spodbude v vrednosti 8.000 evrov na zaposlenega za vsako leto delovanja v Sloveniji, kar bi v petletnem obdobju pomenilo 10 milijonov evrov, brez garancije, da se po izteku subvencij zaposlitve ohranjajo. IBM bi tako letno za visoko izobraženega zaposlenega iz žepa dal 14.000 evrov bruto.

Na tej podlagi so po besedah Spirita pripravili celovit pregled mogočih spodbud, ki bi v štirih letih nanesle 1,3 milijona evrov. Poleg tega so jim predstavili še možnost za pridobitev subvencije za tuje neposredne naložbe. IBM jih je nato 17. februarja obvestil, da jih v Slovenijo ne bo.

Počivalšek: Konkretnega načrta ni bilo
Slovenija je pri tej naložbi tekmovala z Romunijo, Hrvaško in Bolgarijo, kjer so stroški delovne sile bistveno nižji, glavni IBM-ov motiv pa je bil prav nižanje stroškov, so poudarili na Spiritu. Slovenija glede na raven razvitosti in plač ni bila konkurenčna.

Tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v okviru vladnega obiska v Domžalah dejal, da so se za ta projekt zelo potrudili. "Z naše strani smo naredili vse, kar je bilo možno," je dejal. Dodal je, da IBM ni nikoli predstavil konkretnega poslovnega načrta, temveč je poslal le konkretna vprašanja glede stroškov delovne sile.