BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU-ja uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 2,6 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni enoodstotna, v drugem 0,7- in v prvem 0,6-odstotna.

V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 pa se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju okrepil za 3,6 odstotka.

Prva ocena statistikov je nekoliko višja od napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za lani napovedovale gospodarsko rast med 2,0 in 2,3 odstotka.

Izvoz - glavno gonilo rasti
Glavno gonilo rasti je bil lani tako kot v prejšnjih letih izvoz. Ta se je tako po metodologiji stalnih cen povečal za 5,9 odstotka, uvoz pa za 6,2 odstotka. Izvoz je k rasti BDP-ja prispeval 4,6 odstotne točke, je povedala Romana Korenič z oddelka statističnega urada za nacionalne račune.

Vse pomembnejša postaja tudi domača poraba. Ta se je lani povečala za 2,4 odstotka in k rasti BPD-ja prispevala 2,2 odstotne točke.

"V zadnjem lanskem četrtletju sta podobno kot v prejšnjih pozitivno k rasti BDP prispevala izvoz in domača poraba. Izvoz se je povečal za 4,6 odstotka, kar je nekoliko manj kot v preteklih četrtletjih, medtem ko se je domača poraba povečala izrazito, in sicer za 3,7 odstotka," je navedla Koreničeva.

Poraba gospodinjstev na predkrizni ravni
Poraba gospodinjstev se je lani povečala za 2,8 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa za 4,1 odstotka, kar je bila prav tako najvišja rast v letu. "Gospodinjstva so svoje izdatke povečala za vse vrste nakupov, nekoliko izraziteje za nakupe osebnih avtomobilov, pohištva, večjih gospodinjskih aparatov ter obleke in obutve," je naštela Korenčeva.

Podobne rasti izdatkov gospodinjstev smo v Sloveniji po njenih navedbah nazadnje imeli v začetku leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize.

Število nakupov rabljenih nepremičnin na ravni najboljših časov
Bruto naložbe so se lani, predvsem zaradi medletnega padca v prvem trimesečju in razmeroma počasne rasti v drugem in tretjem četrtletju, povečale za en odstotek. Rast naložb se je občutno okrepila v zadnjem lanskem trimesečju in dosegla 3,8 odstotka.

Bruto naložbe v osnovna sredstva so se sicer v zadnjem lanskem četrtletju okrepile za 0,9 odstotka, a, ker presihajo javne naložbe z evropskim denarjem, so se v celotnem letu zmanjšale za 3,1 odstotka.

Naložbe podjetij v stroje in opremo so se v zadnjem lanskem četrtletju povečale za 9,4 odstotka, naložbe v gradbene objekte pa zmanjšale za 6,8 odstotka, kar je nekoliko manj kot v preteklem obdobju. Pri tem so se naložbe v stanovanjske zgradbe povečale za tri odstotke.

Statistični urad ugotavlja, da se število nakupov rabljenih nepremičnin povečuje že preseglo predkrizno raven. Za nove zgradbe rasti po najnovejših podatkih, ki jih imajo za tretje lansko četrtletje, še ni zaznati, pričakujejo pa, da se bodo tudi ti nakupi glede na povpraševanje povečali.

Umar: Rast presegla povprečje evrskega območja
Končne podatke o lanski rasti BDP-ja bo statistični urad objavil konec avgusta. Lani so statistiki najprej predvidevali, da je bila gospodarska rast 2,9-odstotna, nato pa so jo znižali na 2,3 odstotka.

Letos naj bi se rast medtem pospešila in se po nekaterih izračunih, npr. tistih urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Evropske komisije, tesno približala oz. celo dosegla tri odstotke.

"Z današnjo objavo podatkov v uradu začenjamo proces priprave pomladanske napovedi, ki jo bomo predvidoma predstavili v drugi polovici marca," so napovedali v Umarju, kjer so poudarili, da lanski BDP po njihovih ugotovitvah ponovno presega povprečje evrskega območja in se je gibal v okviru njihovih jesenskih pričakovanj.

Lanska rast v Sloveniji je bila znova med najvišjimi v EU-ju, tudi v zadnjem četrtletju je bila rast znova znatno višja kot v povprečju evrskega območja. "Po občutnem padcu med krizo in relativno hitrejši rasti v zadnjih treh letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP še zaostaja za predkrizno ravnjo," so sporočili z Umarja.

Kot ključni dejavnik za gospodarsko rast so tudi pri Umarju navedli izvoz, ki je spodbujen z rastjo tujega povpraševanja in izboljševanjem konkurenčnega položaja slovenskih podjetij. Poudarili so, da raste tudi proizvodnja v predelovalnih dejavnostih, razmere pa se izboljšujejo tudi v večini storitvenih dejavnosti, boljše razmere so zaznali tudi na trgu dela.

Gospodarstveniki: Gospodarstvo se krepi, zdaj je čas za reforme
"Slovenska gospodarska rast z zamikom približno leta dni sledi evropski. Čas je za proticiklično delovanje državnega proračuna oziroma za ustvarjanje proračunskih presežkov in zahtevnih strukturnih reform," so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Glavnino rasti je prispevala poraba gospodinjstev, ki je v zadnjem četrtletju poraslo za več kot štiri odstotke. "Nizke obrestne mere, več delovnih mest in rast plač so prepričali gospodinjstva, da več trošijo. A del tega učinka je začasne narave, saj so gospodinjstva s temi nakupi v preteklosti precej odlašala," so dodali.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa izpostavljajo, da niti rast niti zasebna poraba še vedno ne dosegata predkriznih ravni. Zato je treba biti po besedah OZS-ja in GZS-ja previden pri napovedih. Razmere v svetu so po opozorilih OZS-ja precej negotove, v GZS-ju pa so navedli, da so te zelo podobne kot v letih 2007 in 2008, ko so se težave z ameriškimi hipotekarnimi obveznicami začele omenjati v ZDA in so jih vsi podcenjevali.

V OZS-ju so ob tem opozorili še na primer Avstrije in trend zapiranja sosednjih trgov, v GZS-ju pa jih skrbi še posredno ali neposredno državno lastništvo oz. jamstvo dolga, ki izvira iz tega lastništva.