Bruto dohodek bank je tako lani znašal 1,13 milijarde evrov, kar je 2,6 odstotka manj kot predlani, vendar so neto oslabitve in rezervacije v celotnem letu znašala 85,1 milijona evrov, kar je 73 odstotkov manj kot leta 2015. Čiste obresti so lani znašale 670 milijonov evrov, s čimer so bile za okoli 10 odstotkov nižje kot predlani. Neobrestni prihodki so porasli za okoli 11 odstotkov, na 458 milijonov evrov.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je decembra povečala za 398 milijonov, na 37 milijard evrov. Zaradi tega porasta se je krčenje bilančne vsote v letu 2016 zmanjšalo na samo še 0,9 odstotka. Na naložbeni strani so se močno povečala posojila nebančnemu sektorju, na strani financiranja pa vloge nebančnega sektorja in obveznosti do Evrosistema.

Povečan obseg posojil gospodinjstvom
Znaten porast posojil so banke zaznale decembra. Tako so bila posojila podjetjem z decembrskim prirastom v višini slabih 400 milijonov evrov za en odstotek nižja kot leto prej. Trend rasti posojil gospodinjstvom se je krepil skozi celotno leto 2016 in je po podatkih iz bilanc bank že drugo leto zapored višji kot obseg posojil podjetjem.

Obseg posojil gospodinjstvom je bil decembra medletno višji za 4,6 odstotka, predvsem zaradi stabilne rasti stanovanjskih posojil in pospešene rasti potrošniških posojil. Slednja so v zadnji četrtini leta s 7,3-odstotno rastjo že prehitela rast stanovanjskih posojil.

Vloge nebančnega sektorja, še zlasti vloge gospodinjstev, so v letu 2016 še okrepile svojo vlogo najpomembnejšega vira financiranja. Lani so se povečale za 6,7 odstotka oz. za 1,036 milijarde evrov, kar je največ po letu 2008. Porast vlog je bil vpoglednega značaja, pri čemer so se zaradi izredno nizkih depozitnih obrestnih mer zmanjšale tako kratkoročne kot dolgoročne vloge.

Banka Slovenije: Gospodarstvo je v vzponu
Ob izboljšanem poslovanju bank so v Banki Slovenije poudarili tudi izboljšanje gospodarskega ozračja in zaupanja potrošnikov. Povzetek makroekonomskih gibanj, ki so ga pripravili v Banki Slovenije, napoveduje močno rast povpraševanja v prvem četrtletju.

V banki pričakujejo nadaljevanje razmeroma visoke gospodarske rasti s konca lanskega leta, ki jo je vsaj po mesečnih kazalnikih aktivnosti zaznamovalo dodatno povišanje zasebne potrošnje. Glede na določene podatke o visoki rasti aktivnosti v določenih segmentih gradbeništva sklepajo, da se krepijo tudi investicije v stanovanjske in poslovne stavbe, so zapisali na svojih spletnih straneh.

Rast produktivnosti nižja kot pred 2008
Lani je pričakovanja močno presegla tudi rast zaposlovanja. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov je bilo decembra medletno večje za več kot tri odstotke. Hkrati se brezposelnost še naprej pospešeno znižuje; januarja je bila medletno nižja za dobrih 12 odstotkov. Kljub temu je bilo registriranih brezposelnih še vedno več kot 100.000, kar za zdaj še zavira rast plač v zasebnem sektorju, ugotavljajo v banki.

Kot ocenjujejo, je v trenutni fazi gospodarske rasti rast produktivnosti precej nižja kot pred letom 2008. Nadaljevanje nizke rasti produktivnosti bi lahko v prihodnje zavrlo gospodarsko rast, če se bosta zaradi zmanjševanja brezposelnosti zviševala rast plač in zniževala rast zaposlovanja.

Je upravičen strah pred novim pregrevanjem gospodarstva?
Za letos v banki pričakujejo, da bodo k rasti BDP-ja pozitivno prispevale tudi investicije države. Glede na trenutne dobre gospodarske razmere in zadnje napovedi Evropske komisije bi bila lahko rast davčnih prihodkov višja od načrtovanih v veljavnem državnem proračunu, kar pa ne sme voditi v dodatno zviševanje izdatkov, temveč mora biti usmerjeno v hitrejše izboljševanje javnofinančnega položaja države, so prepričani v banki.

Evropska komisija ocenjuje, da naj bi se slovensko gospodarstvo že letos začelo pregrevati. S tem bi se začel povečevati strukturni primanjkljaj države, vendar številni makroekonomski kazalniki za zdaj pregrevanja ne potrjujejo, izpostavljajo v banki. Osnovna inflacija in rast plač v zasebnem sektorju namreč ostajata nizka, rast bančnih posojil zasebnemu sektorju je šibka, nizek je delež investicij v BDP.