Evropska centralna banka (ECB) nadzira 127 bančnih skupin, med njimi slovenske NLB, NKBM in Abanko. Kdo lahko zagotovi, da je ta nadzor učinkovit? Evropsko računsko sodišče je želelo to preveriti, a za to nima ustrezne pravne podlage.

"Lahko revidira le poslovanje ECB-ja po gospodinjski logiki, to je operativno učinkovitost upravljanja ECB-ja. Pa še te ne more izvesti zaradi interpretacije ECB-ja, kaj predstavlja operativna učinkovitost," pravi član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb.

"Oprli so se na zelo restriktivno razlago pojma učinkovitost. Zato nismo pridobili niti tiste dokumentacije, ki bi po našem mnenju omogočila izreči mnenje o operativni učinkovitosti," je opozoril Jereb.

Iz dokumentov, ki jih je prejelo, je Evropsko računsko sodišče ugotovilo, da v okviru ECB-ja in nacionalnih organov obstajajo pomanjkljive nadzorne zmogljivosti. Sicer pa računska sodišča ne morejo gledati pod prste bančnim nadzornikom. Ne smejo.

Tako določa zakonodaja. Tudi slovensko Računsko sodišče ne more preveriti kakovosti nadzora, ki ga Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca izvaja nad bankami v Sloveniji. Guverner Jazbec je že pred časom povedal, da revidiranje Banke Slovenije med drugim izvaja neodvisni zunanji mednarodni revizor. Če pa bi to počelo Računsko sodišče, bi poseglo v neodvisnost centralne banke.

Na Banki Slovenije razumejo, da je ECB, soočen z zahtevami Evropskega računskega sodišča, posredoval le dokumentacijo, za katero domneva, da je v tesni povezavi z namenom revizije, ki pa je ni dopustno zlorabiti v politične ali druge namene. O tej dilemi bo razpravljala komisija za nadzor javnih financ.