S triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija precej nad povprečjem v evrskem območju in celotnem EU-ju. Napoved je tudi občutno boljša kot jeseni, ko ji je komisija za letos in prihodnje leto napovedala 2,6-odstotno oziroma 2,2-odstotno rast.

Največji motor rasti v Sloveniji bo letos in prihodnje leto po navedbah komisije zasebna potrošnja. Pomembno gonilo ostaja izvoz ob podpori ugodnih razmer na trgu dela in izboljšavah na področju trgovine.

Zasebna potrošnja raste zaradi krepitve zaposlovanja in višanja plač, pospešujejo se tudi investicije. Opomogla naj bi si zasebna vlaganja, ob izvajanju nekaterih napovedanih velikih naložbenih projektov. Okrepile pa naj bi se tudi javne investicije.

Med tveganji komisija izpostavlja zunanje dejavnike - geopolitične napetosti, ki lahko upočasnijo trgovino. Dodatno lahko na slovensko trgovinsko bilanco negativno vplivajo rastoče cene energije in surovin.

Glavna tveganja zaradi DUTB-ja in denacionalizacije
Nekoliko boljša je tudi napoved glede javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,7-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,4-odstotnega, medtem ko ji je jeseni napovedala za letos 2-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,5-odstotnega.

Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP-ja, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Javni dolg se bo po napovedih komisije zniževal, a nekoliko manj, kot je kazalo jeseni. Bruselj Sloveniji v prihodnjem letu napoveduje 76,7-odstotni dolg, medtem ko naj bi bil po jesenski napovedi ta 76,6-odstoten.

Med glavnimi tveganji za javne finance komisija izpostavlja negotovosti glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in morebitnih enkratnih izdatkov zaradi sodnih zadev, na primer vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Napovedano poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja
Še vedno pa jo opozarja na strukturni fiskalni napor. Strukturni fiskalni položaj Slovenije se bo po bruseljski napovedi v obdobju 2016—2018 namreč občutno poslabšal. Poslabšanje je po navedbah komisije predvsem posledica velike spremembe v proizvodni vrzeli.

Strukturni primanjkljaj v Sloveniji je bil po podatkih komisije lani 1,9-odstoten, letos naj bi bil 2,1-odstoten, v prihodnjem letu pa 2,6-odstoten.

Slovenija se je zaradi nezadostnega strukturnega fiskalnega napora tudi znašla v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, ki je pri ocenjevanju proračunskih načrtov članic najslabša skupina.

Slovenija je v to skupino uvrščena, ker je ocenjeno, da bo Slovenija letos strukturni primanjkljaj povečala za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), namesto da bi ga znižala za 0,6 odstotka BDP, je v začetku decembra pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Napovedana nekoliko manjša brezposelnost
Stanje na področju zaposlovanja naj bi se še naprej izboljševalo. Bruselj Sloveniji za letos napoveduje 7-odstotno anketno brezposelnost, za prihodnje leto pa 6,2-odstotno. To je precej bolje od povprečja v območju evra, ki v tem obdobju še vedno nad devetimi odstotki.

Inflacija naj bi se ob zviševanju cen storitev in energije hitro zviševala. Stopnja inflacije v Sloveniji je bila v letih 2015 in 2016 med najnižjimi v območju evra. Za letos ji Bruselj napoveduje 1,1-odstotno, kar je še vedno pod povprečjem v območju evra, za prihodnje leto pa že 2,3-odstotno, kar je precej nad povprečjem v območju evra.

Prihodnost evropskega gospodarstva bolj negotova kot običajno
Evropska komisija je sicer danes evropskemu gospodarstvu napovedala plovbo po razburkanih vodah. Prvič po desetletju bodo sicer vse članice EU-ja imele rast v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, a prihodnost je bolj negotova kot običajno, tveganja so izjemno velika, ugotavlja komisija v zimski gospodarski napovedi.

Evrskemu območju komisija za letos napoveduje 1,6-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 1,8-odstotno, kar je nekoliko bolje kot jeseni, ko je napovedala 1,5-odstotno oziroma 1,7-odstotno rast.

V celotnem EU-ju je vzorec podoben. Bruselj ji za letos in prihodnje leto napoveduje 1,8-odstotno rast, kar je nekoliko bolje oziroma enako kot jeseni, ko je napovedal 1,6-odstotno oziroma 1,8-odstotno rast.

A tveganja so izjemno velika, opozarjajo v Bruslju. "Gospodarsko okrevanje v Evropi se nadaljuje peto leto zapored. A v teh negotovih časih je pomembno, da evropsko gospodarstvo ostane konkurenčno in sposobno prilagajanja spremenljivim okoliščinam. To pa terja nadaljnja reformna prizadevanja," je poudaril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.

Tokratna tveganja povezana z visoko politično negotovostjo
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob gospodarski napovedi Bruslja za Slovenijo pričakuje nadaljevanje širše utemeljene gospodarske rasti letos in prihodnje leto, kar se sklada z danes objavljeno zimsko napovedjo Evropske komisije. Ključna dejavnika rasti ostajata izvoz in zasebna poraba, krepijo pa se tudi naložbe.

Kot so sporočili iz Umarja, se krepitev naložb odraža tudi na trgu dela, kjer tako Evropska komisija kot Umar pričakujeta nadaljnje izboljšanje. V evrskem območju se bo predvidoma nadaljevala zmerna rast BDP-ja.

Tveganja, ki spremljajo tokratno napoved, so povezana predvsem z visoko politično negotovostjo v mednarodnem okolju, ugotavlja Umar.

Podobno kot Umar tudi komisija napoveduje, da ključni dejavnik krepitve gospodarske dejavnosti ostaja izvoz ter ob okrepljeni rasti zaposlenosti in plač tudi potrošnja gospodinjstev.

Umar sicer ugotavlja, da trenutna gospodarska gibanja ne kažejo bistvenih odstopanj od jesenskih pričakovanj, ko je urad za letos napovedal 2,9-odstotno gospodarsko rast. Medtem Umar pričakuje, da se bo lanska krepitev BDP-ja ustavila pri 2,3 odstotka, so minuli teden sporočili po seji vlade.