Gre za naložbo graške Magne Steyr na razvojnem območju občine Hoče - Slivnica, ki naj bi tu sprva zgradila lakirnico. "Ocenjujemo, da gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi, ki so tam lastniki nepremičnin. Menimo, da je država s t. i. lex Magno kar sama določila, da gre za javni interes, čemur nasprotujemo, saj menimo, da ta vsaj v smislu ustave ni izkazan," je po vložitvi pobude za oceno ustavnosti pojasnil odvetnik Franci Matoz, ki je pobudo vložil v imenu treh kmetov, ki bodo po tem zakonu razlaščeni, in v imenu Bojana Požarja, urednika portala Pozareport, ki je lastnik nepremičnine v tej občini.

Po Matozovih besedah v pobudi napadajo tiste člene zakona, ki govorijo o razlastitvi, saj je država po hitrem postopku sklenila, da bo lastnike nepremičnin razlastila, in jim odvzela tudi pravico do pritožbe v primeru, da do razlastitev pride. Vložili so tudi predlog za začasno zadržanje zakona, in sicer zato, ker so v zakonu predvideni zelo hitri postopki in če bi bili izpeljani, zemljišč ne bi mogli več vrniti, je pojasnil.

Požar je povedal, da se je pobudi pridružil simbolično, saj njegova nepremičnina ni v vplivnem območju. A ga zlasti zaradi nedavne nesreče v Kemisu skrbi, ker bo šlo pri Magnini naložbi za lakirnico, ki je "najbolj strupeni del avtomobilske industrije".

Počivalšek: "Nimamo posluha za tiste, ki želijo sesuti delovna mesta v Mariboru"
"Imamo posluh za vse, ki so dobronamerni, na koncu smo pristali na to, da se z nadomeščanjem kmetijskih zemljišč izognemo poseku gozda, nimamo pa posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru," se je ob robu investicijske konference v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na vložitev pobude za presojo ustavnosti zakona minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek.

Počivalšek je opisal, da so na koncu dogovorov s tistimi, ki bodo zemljo prodali, glede razlastitev pa da so "čisto na začetku, saj nikogar še nismo razlastili". Po njegovih besedah bodo storili vse, da te sploh ne bodo potrebne, zaključke pričakuje do konca tega meseca. Ob tem je izpostavil še, da država za to investicijo doslej "ni plačala niti enega evra".

"Če se Magna umakne, si bomo krivi sami"
Pri Magninih načrtih gre po Počivalškovih besedah za naložbo "sistemskega pomena, ki bo v prvi fazi prinesla 400 visokotehnoloških in čistih delovnih mest, sam zakon pa govori o 1000 delovnih mestih najmanj in 100 milijonih v 10 letih. Če se v petih letih nič ne naredi, se ta zemljišča prekvalificira nazaj v kmetijska". Če se bo Magna od projekta umaknila, si bomo temu krivi sami, je še ocenil.

Požar: Zakaj ravno ta zemljišča?
Požarju se zdi čudno, da se Magna ni odločila za druge, na Štajerskem ponujene industrijske lokacije – ali za Metalno Tam ali Kidričevo. "Maribor 10 kilometrov stran ponuja industrijska zemljišča. Imam vso dokumentacijo, Magna jim ni niti odgovorila. Sem hočejo zato, ker je to za njih ceneje," je povedal Požar.

Matozu se zdi nesprejemljiv koncept posamičnih zakonov in vrstni red, torej najprej zakon in nato sprejemanje občinskega prostorskega načrta. "Sploh ni strokovne ocene primernosti in ustreznosti lokacije ter tega, ali se lahko gradi kje drugje – tu gre za načelo sorazmernosti, saj ne morete graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih, če imate na razpolago veliko primernejših industrijskih objektov ali zemljišč," je dodal.

Delovna mesta po njegovem mnenju so v javnem interesu, a ima država zanje druge predpise, podpore. "Če bi država pred leti pomagala Pipistrelu, bi imeli zdaj več in boljših delovnih mest," je še menil Matoz, medtem ko je Požar kot nesprejemljivo navedel tudi to, da "država multinacionalko vabi s posebnim zakonom in jo postavlja v privilegiran položaj v primerjavi z drugimi podjetniki, tudi slovenskimi".

Župan občne Hoče-Slivnica: Požar je ponujal denar za podpise
Svoj komentar dogajanja je podal tudi Marko Soršak, župan občne Hoče-Slivnica. Napovedal, da bodo v občini še enkrat preverili mnenje ljudi. "Naredili bomo širšo akcijo, da dobimo mnenje ljudi, kar bo tudi dober signal, kako naprej," je dejal. Upa, da se postopki ne bodo vlekli predolgo in da Magna ne bo odšla na Madžarsko ali Hrvaško, kot se je to zgodilo v primeru IBM-a.

Dodal je, da med tistimi, s katerimi je o naložbi govoril, nihče ni bil proti, nekateri so pa imeli določene pomisleke. "Le Požar se je izrekel proti. In ponujal je denar tistemu, ki se bo podpisal ... je sploh vprašanje, ali je to zakonito ali ne," je še opisal dogajanje.

Poslanci sprejeli t. i. lex Magno decembra
Spomnimo, da je državni zbor (DZ) zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica, t. i. lex Magna, potrdil sredi decembra lani. Ključen del zakonskega besedila so določbe o pridobivanju zemljišč.

Če drugačen dogovor ne bo mogoč, je predvidena možnost razlastitve lastnikov zemljišč. Zakon tistim lastnikom, ki so prodali zemljišča občini Hoče - Slivnica ali pa bi bili na podlagi zakona razlaščeni, v petih letih od uveljavitve omogoča nakup ali zakup kmetijskih zemljišč na območju mariborske upravne enote največ do površine, ki so jo prodali.

V prvi fazi načrtovana lakirnica
Za naložbo Magne Steyr, ki je del kanadske multinacionalke Magna International, je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude vlagatelju. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne naložbe sprva zaposlil 404 ljudi.

V naslednjih fazah, v katerih naj bi v tej občini blizu Maribora nastala prava avtomobilska tovarna z zmogljivostjo od 100 do 200 tisoč vozil na leto, pa naj bi delo dobilo še več tisoč ljudi.

Magnini načrti so sicer v določenih skupinah v lokalnem okolju naleteli na odpor, med drugim zaradi vladnih načrtov za razlastitev, pomislekov o okoljski ustreznosti lakirnice in načrtov za poseg v Rogoški gozd. Med najvidnejšimi nasprotniki je prav Požar, sicer urednik portala Pozareport.