Ker vladni predlog predvideva, da bi bile obdavčene tudi vse transakcije v zvezi z depoziti in tekočimi oz. transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti, smo prošnjo o mnenju naslovili tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije. Predsednica ZPS-ja Breda Kutin je za MMC sporočila, da po njihovem mnenju "obstaja tveganje, da bo večina ponudnikov finančnih storitev stroške davka na finančne storitve v celoti prevalila na potrošnike. Poudarjamo, da so stroški plačilnih storitev že danes tako visoki, da si jih mnogi stežka privoščijo. Dražje položnice bi na primer prizadele najrevnejše in zaostrile finančno izključevanje. Večja davčne obremenitev bi lahko tudi še dodatno podražila kreditiranje, obenem pa ljudi odvrnila od dolgoročnega varčevanja."

Kot smo že poročali, v Združenju bank ne izključujejo možnosti, da bi predlagani davek na

finančne storitve - kot vsak posredni davek - banke "prenesle" na končne porabnike. Kot piše Dnevnik, na ministrstvu za finance pravijo, da je poslovna odločitev finančnih institucij, koliko bodo prevalile strošek davka na porabnike. Tako na ministrstvu ne vedo, kolikšen del od predvidenih 35 milijonov evrov dodatnih prihodkov v proračun na leto bodo prispevali državljani in podjetja.

Med bančnimi komitenti je tudi država, ki nameni za provizije 3,5 milijona evrov na leto. Če bo morala strošek nositi sama, se ji bo ta povišal za okoli 230.000 na leto. Dnevnik poleg tega opozarja tudi, da čakajo državo pred uvedbo novega davka tudi dodatni stroški. Dursu bo morala najprej zagotoviti dodatna proračunska sredstva za izdelavo informacijske podpore za pobiranje in nadzor nad plačevanjem davka, vlada pa še ni pojasnila, koliko bo znašal ta strošek.

Banke še tiho
NLB in Abanka Vipa predloga ne komentirata, saj ga še proučujeta, po poročanju Dnevnika v NKBM-ju zatrjujejo, da bodo iskali načine, po katerih komitenti novega davka ne bi občutili, iz Unicredit banke pa so nam sporočili, da je v njihovem imenu stališče podalo Združenje bank Slovenije. To je sicer sporočilo, da v razmerah, ko je poslovanje bank zaradi zaostrenih razmer že tako oteženo, odločno nasprotujejo uvedbi kakršnega koli dodatnega davčnega bremena.

Vlada davek predlaga, saj želi z njim zagotoviti enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ki so že zdaj obremenjeni s posrednimi davki, in zagotoviti dodatna sredstva za financiranje javne porabe, kot je opredeljena v predlogu državnega proračuna za leti 2013 in 2014.