Letošnje zasedanje poteka v znamenju besedne zveze: nevarnost recesije. IMF-ova napoved za Slovenijo za prihodnje leto sicer še zmeraj predvideva 1,7-odstotno rast. "Je pa seveda skrb vzbujajoče, da so napovedi za Nemčijo slabše kot za Slovenijo. Ne moremo se slepiti, tudi Slovenija je ena od tistih evropskih držav, ki z nekim zamikom sledi dogajanju v Nemčiji," ocenjuje finančni minister Klemen Boštjančič.

Med udeleženci v Washingtonu prevladuje občutek zaskrbljenosti, pa tudi nelagodja. Kajti če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi se finančniki danes najverjetneje pogovarjali o občutni gospodarski rasti kot delu postopnega okrevanja gospodarstva in javnih financ po pandemiji.

Guverner Banke Slovenija Boštjan Vasle: "Kar se tiče denarne politike je seveda ta kriza okrepila pritiske na inflacijo. Tukaj smo v okviru Evropske centralne banke začeli s prvimi ukrepi za boj proti inflaciji. V zadnjih treh mesecih smo kar dvakrat povišali obrestne mere in nadaljnje poviševanje pričakujemo v preostanku letošnjega leta."

"Ukrepi morajo biti ciljani, sprejeti v pravem trenutku in začasno," pa pravi minister Boštjančič. Nujno pa je predvsem usklajeno delovanje držav. Na nedavni britanski solo velikih davčnih rezov so se svetovni trgi odzvali negativno.

Vasle: Ključni enotni ukrepi na ravni Unije

Guverner Vasle ocenjuje, da "ko govorimo o koordinaciji, je ta verjetno še večjega pomena kot usklajenost denarne in fiskalne politike znotraj posamezne države". "Ključno je, da pridemo do enotnih ukrepov tudi na ravni EU-ja oziroma evroobmočja," je dodal.

V organizaciji ameriškega finančnega ministrstva je potekal tudi sestanek podpornic Ukrajine. V imenu Slovenije se ga je udeležil minister Boštjančič, ki poudarja slovensko zavezanost enotnemu in usklajenemu nastopu.

IMFC brez izjave zaradi nasprotovanja Rusije

Mednarodni denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) v petek ob koncu jesenskega zasedanja IMF-ja in Svetovne banke v Washingtonu zaradi nasprotovanja Rusije ni mogel sprejeti uradne sklepne izjave.

Zato je svojo izjavo v imenu večine podala predsednica IMFC-ja španska finančna ministrica Nadia Calvino. Večina držav je na zasedanju 24-članskega IMFC-ja želela podati ostro uradno kritiko vojne v Ukrajini. "Na žalost zaradi ene države nimamo soglasja za uradno izjavo," je dejala Calvino in zato izjavo podala kot svojo.

V njej že v uvodu opozarja, da je Generalna skupščina ZN-a 2. marca rusko agresijo z večino 141 držav članic ostro obsodila. IMFC ugotavlja, da se vojna proti Ukrajini nadaljuje z velikimi humanitarnimi posledicami in posledicami za globalno gospodarstvo.

Globalno okrevanje se upočasnjuje zaradi številnih šokov, kot so posledice pandemije koronavirusa, ki se jim je zdaj pridružila ruska vojna. Visoka inflacija, visoki dolgovi, draga hrana, trgovinske motnje, borzni pretresi so posledice, ki se lahko ublažijo le ob sodelovanju oziroma usklajenih ukrepih znotraj držav in na mednarodnem odru, so še zapisali.

Izjava potrjuje, da je prioriteta boj proti inflaciji skupaj z zaščito najbolj ranljivih populacij, ohranjanje vzdržnosti dolgov, rast in makroekonomska stabilnost. Države članice IMFC-a si bodo prizadevale za boj proti krizi hrane, podpirale bodo ranljive države, nadaljevale s podnebno akcijo po Pariškem sporazumu in odpravljali globalna neravnovesja.

"Moreče vzdušje"

Diplomatski viri pravijo, da je bilo vzdušje med ministri in guvernerji na zasedanju zaradi Rusije precej moreče. Ministri in guvernerji zahodnih in drugih držav so pogosto zapuščali sestanke, ki so se jih udeležili predstavniki Rusije, ko so imeli ti nastop, saj Moskvo večina krivi, da je moral IMF znižati obete za globalno gospodarsko rast v prihodnjem letu.