Kot ugotavljajo pri družbi CFRA Research, se vse od druge svetovne vojne ni zgodilo, da bi S & P 500, ki vključuje delnice 500 ameriških korporacij, spet testiral novo dno, kadar je pridobil več kot 50 odstotkov izgubljenega v medvedjem trendu. Spodbudno je tudi, da je število delnic, katerih cena je na 52-tedenskem vrhu, prejšnji teden na borzah NYSE in Nasdaq prvič letos preseglo število delnic, ki so zdrsnile na 52-tedensko dno. Poleg tega je v indeksu S & P 500 trenutno kar 90 odstotkov delnic, ki so nad 50-dnevnim drsečim povprečjem. V preteklosti je v trenutku, ko je bila presežena ta meja (90 %), v povprečju sledila kar 18,3-odstotna rast indeksa S & P-ja v naslednjem letu dni.

S & P že avgusta pri ciljni vrednosti za konec leta
A precej je tudi analitikov, ki dvomijo o tem, da so indeksi junija res dosegli dno tokratnega medvedjega trenda. Pri banki BofA so zapisali, da so delnice zgodovinsko vedno dosegle dno, kadar je bila vsota inflacije in multiplikatorja pričakovanega dobička za prihodnjih 12 mesecev (kazalnik P/E) nižja od 20. Trenutno je ta vsota 28,5. Pri borznoposredniški družbi Strategas opozarjajo, da bo morala krivulja donosnosti ameriških obveznic postati precej strmejša, preden bo sledil pravi preobrat (trenutno donosnost kratkoročnih obveznic presega donosnost dolgoročnih, kar je znak, da prihaja recesija), prav tako previdnost svetujejo tudi pri banki Citi: "Trenutno so bolj upravičene taktične prodaje vrednostnih papirjev pri vsaki rasti indeksov." Pri tem poudarjajo, da je S & P že presegel njihovo ciljno vrednost za konec leta pri 4.200 točkah.

Medvedji trend v povprečju dolg eno leto, padec 30-odstoten
Od druge svetovne vojne je bilo na newyorški borzi 17 medvedjih gibanj (torej obdobij, ko se je indeks S & P 500 znižal za vsaj 20 odstotkov), ki so povprečno trajala dobro leto dni, padec indeksa pa je bil v povprečju skoraj 30-odstoten. Večinoma je pesimizmu na borzi sledila še recesija. Trenutno razmere niso takšne. Medvedja gibanja na borzah trajajo šele od pomladi, gospodarstvo pa je, predvsem če opazujemo trg dela (brezposelnost je le 3,5-odstotna), še daleč od recesije. Težki časi verjetno šele prihajajo, zato tudi pri Bank of America ne verjamejo, da so delniški indeksi že na dolgoročni poti navzgor. "Odboj vidimo kot rast znotraj medvedjega trenda," so zapisali. Indeks S & P je prejšnji mesec poskočil za 9,2 odstotka, kar pomeni najdonosnejši julij po veliki depresiji.

Brezkompromisno v znižanje inflacije
Ali je tokratna rast na Wall Streetu – S & P se je od junijskega dna odbil za 15 odstotkov – lažna, je seveda ta hip zelo vznemirljivo vprašanje za vlagatelje, tako kot tudi ugibanja, kaj bodo letos še postorile centralne banke, predvsem Fed. Sveža objava zapisnika ameriške centralne banke in izjave dveh članov Feda Jamesa Bullarda (zavzema se, da bi Fed tudi septembra obrestno mero zvišal za 75 bazičnih točk) in Esther George kažejo, da nameravajo pristojni v boju proti inflaciji še naprej dvigovati obrestne mere, pa čeprav bo to hromilo gospodarsko rast in morda povzročilo tudi recesijo. Nič drugače ni v območju evra. Prvi mož Bundesbanke Joachim Nagel opozarja, da ob teh inflacijskih številkah ni druge, kot še naprej zviševati obrestne mere, čeprav v isti sapi poudarja, da Nemcem grozi recesija, sploh če se bo energetska kriza zaostrila. Od četrtka do sobote se bodo centralni bankirji tradicionalno zbrali na simpoziju v Jackson Holu in morda poslali nove namige, kakšna bo prihodnja politika obrestnih mer.

Inflacija bo vsaj do leta 2024 precej nad ciljno vrednostjo
V zadnjem tednu so šli delniški trgi (predvsem zaradi skrbi pred hitrim zaostrovanjem denarne politike) navzdol. S & P 500 se je v petih dneh znižal za 1,2 odstotka, kar je njegov prvi tedenski padec po štirih zaporednih tednih rasti. Ob rasti donosnosti ameriških obveznic (pri desetletni se je spet zelo približala trem odstotkom) so šle navzdol predvsem tehnološke delnice. Podobno izgubo kot S & P je utrpel tudi frankfurtski DAX30. V petek je odmeval podatek, da je bila rast cen pri proizvajalcih julija predvsem na račun dražjih energentov kar 37,2-odstotna (na letni ravni). To je celo največ po začetku spremljanja te statistke leta 1949. Tudi 5,3-odstotna mesečna rast je bila rekordna. Po anketi inštituta Zew finančni strokovnjaki še zvišujejo svoja inflacijska pričakovanja in niti najmanj ne verjamejo, da bi lahko pri ECB-ju inflacijo hitro približali ciljnima dvema odstotkoma. V letu 2022 napovedujejo 7,5-odstotno inflacijo v Nemčiji, naslednje leto 4,5-odstotno in leta 2024 triodstotno.

Turčija presenetljivo z nižjimi obrestmi
Ker spet kaže, da bodo v ZDA obrestne mere letos naraščale hitreje kot v Evropi, se je ameriški dolar spet okrepil. V primerjavi z evrom (gospodarska rast območja evra je bila z 0,6 odstotka v drugem četrtletju malce pod napovedmi) bi prav lahko v kratkem znova dosegel pariteto z evrom, kar se je sredi julija že zgodilo. Turška lira je padla na najnižjo letošnjo vrednost, potem ko je domača centralna banka po pritisku predsednika Erdogana še dodatno znižala obrestno mero (s 14 na 13 odstotkov), čeprav je bila julijska inflacija kar 79,6-odstotna (po besedah neodvisnih ekonomistov pa celo dvakrat višja).

Korekcija pri etru
Okrevanje na trgu kriptovalut se je ustavilo, verjetno zaradi istega vzroka kot na delniških trgih (strah pred Fedovim zaostrovanjem). Tudi eter, ki je od junija silovito okreval – v pričakovanju septembrske združitve (The Merge), ki prinaša prehod omrežja ethereum na dokazovanje lastništva oziroma t. i. proof of stake, se je cena podvojila – je šel precej navzdol (zadnji teden -20 %; zdrs pod 1.600 dolarjev), njegov delež v celotni kapitalizaciji kriptotržišča se je z 20 spustil na dobrih 19 odstotkov.