Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo moralo pomoč vračati kar 39 odstotkov podjetij, ki so zanjo zaprosila, saj ne bodo izpolnila vseh pogojev za prejem državne pomoči.

S predsednikom obrtno-podjetniške zbornice Brankom Mehom in vodjo vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev gospodarskih posledic epidemije Matejem Lahovnikom se je o pereči tematiki v Odmevih pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Zakaj se je pojavila ta težava, koliko podjetnikov bo moralo vračati in kateri so?
Meh: Moram reči, da je takšnih podjetnikov še več, kot je napovedala gospodarska zbornica. Več kot 39 odstotkov, predvsem malih obrtnikov in podjetnikov. Naše stališče je še vedno, da teh sredstev ne bi bilo treba vračati. Zakaj? Ker je bila to državna pomoč v tistem času, ko so jo obrtniki in podjetniki resnično potrebovali, predvsem da so obdržali delovna mesta, zaposlene. Zdaj vračati, po našem mišljenju, pomeni, da to ni državna pomoč, ampak gre za nekakšen kratkoročni kredit države. Po drugi strani se spoprijemamo še z drugimi težavami. Če se je podjetje širilo ali dodatno zaposlovalo, je preseglo ta promet, in bi moralo vračati. To se na neki način zdaj rešuje. Imamo pa še večjo težavo, da imamo primere, ko je v enem podjetju več dejavnosti, npr. pleskar, ki ima tudi gostinsko dejavnost. Gostinska dejavnost je popolnoma zaprta, dali so ljudi na čakanje, druga dejavnost pa je delala in presegla promet, zato morajo vračati. Kar nekaj stvari je, o katerih bo morala vlada razmisliti, in dejansko bi bilo najbolje, če sredstev ne bi bilo treba vračati. To bi bila dejanska pomoč države obrtnikom in podjetjem.

Dr. Lahovnik, kako vi vidite to problematiko?
Poglejte, del pripomb je upravičen in obrtna zbornica je tudi posredovala vladi pripombe. Po mojih informacijah bodo upoštevane, mislim, da je minister za finance že podpisal pravilnik, s katerim se rešuje ta problematika na način sorazmernosti. To pa pomeni, da se bo tistim, ki so vlagali, dodatno povečali obseg osnovnih sredstev ali dodatno zaposlovali in iz tega naslova niso imeli velikega upada prihodkov, to upoštevalo. Načelo sorazmernosti je smiselno, da ti ne bi bili kakor koli kaznovani, ker so dodatno vlagali. Mislim, da bo to urejeno. Ko pa govorimo kar počez, da nikomur ni treba vračati, se je pa treba zavedati, da so pomoči vendarle namenjene tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. Veliko podjetnikov se sploh ni prijavilo zaradi tega, ker so vedeli, da teh meril ne bodo izpolnili. Zakaj? Poznam podjetnika, ki ima gostinsko dejavnost in zraven prevozne storitve, videl je, da ima na prevoznih storitvah toliko večje povpraševanje, da seveda podjetje kot celota ne bo izpolnjevalo pogojev, da ne bo potrebovalo pomoči, zato se ni prijavil. Zdaj, če bi dejali, da nikomur ni treba vračati, niti tistim, ki so poslovali bistveno bolje, kot je kazalo, se pojavi vprašanje, ali ni to krivično do vseh preostalih. Merila morajo biti, navsezadnje smo te pomoči pri Evropski komisiji prijavili kot pomoči zaradi krize, zato ne moremo kar generalno reči, da nikomur ni treba vračati, tudi tistim ne, ki so poslovali bistveno bolje, kot so mislili. Navsezadnje gre za državno pomoč, za denar davkoplačevalcev. Če je kdo posloval bistveno bolje, je prav, da del pomoči vrne.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj.