Osnovni namen monetizacije nepremičnin je razdolžitev še vedno visoko zadolžene trgovske družbe in pridobitev sredstev za razvoj ter nujno potrebne investicije. V prvi vrsti za izgradnjo logističnega centra v Ljubljani, brez katerega naj bi bil trgovec manj uspešen, pojasnjuje Iztok Verdnik iz Mercatorja: "Po požaru leta 2015 imamo veliko težav in seveda tudi zelo veliko stroškov, zato je ta logistično-distribucijski center tako pomemben."
Nabor potencialnih kupcev za v prvi fazi nakup centrov je širok, k oddaji ponudb so povabljeni globalni nepremičninski skladi, ki naj bi centre pokupili do poletja. Mercator bo nato z njimi podpisal dolgoročno pogodbo o najemu samo dela centra, v katerem bo izvajal trgovsko dejavnost. Ključno pri vsem je, kdo in po kakšni ceni bo kupil te centre, ter pod kakšnimi pogoji jih bo Mercator najel nazaj.
Politični in upniški interes v zgodbi o Agrokorju, katere manjši del je tudi Mercator, je nedvomno velik, opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "En pol je nekako vezan s to rusko banko, ki je vpletena v finančni klobčič okrog Agrokorja in na drugi strani je seveda interes hrvaške države, in seveda drugega pola, ki je vezan na ameriški kapital prek evropskih bank in neposredno prek ameriških skladov. Jaz še vedno kot ključno vidim neko geografsko tehtanje."
V korist monetizaciji nepremičnin gre tudi dejstvo, da popularnost trgovskih centrov zaradi vse nižje dobičkonosnosti v Evropi upada. Tako umik Mercatorja iz velikih centrov lahko razumemo tudi kot znamenje vrnitve trgovca v tako imenovane sosedske lokalne trgovine.