Bine Kordež je nadzornemu svetu Merkurja ponudil odstopil s položaja predsednika uprave, kar so nadzorniki sprejeli. Zamenjal ga je Bojan Knuplež.

Dogajanje v Merkurju je komentiral tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je dejal, da so razmere že dalj časa skrb vzbujajoče. Meni, da bi se morali sestati vsi udeleženci in poiskati rešitev, s katero bi se ohranilo poslovanje družbe. Model lastninjenja, ki si ga je izbral Merkur, je po Lahovnikovem mnenju nevzdržen. Dodal je, da bi družba tudi v normalnih gospodarskih razmerah imela težave.

V kratkem naj bi se sešle tudi banke upnice, ki so kot pogoj za začetek sanacije družbe zahtevale Kordežev odhod. Kot smo poročali že v ponedeljek, naj bi bil eden izmed scenarijev za sanacijo Merkurja stečaj njegovega 67,56-odstotnega lastnika, Merfina, ki je v lasti menedžerjev Merkurja.

Merkur in Merfin bankam dolžna 800 milijonov
Merkur se je namreč znašel v neprijetnem položaju, saj je prodaja trgovskih centrov Mercatorju, kot kaže, propadla. Družbi Merfin, ki je večinska lastnica Merkurja, in Mercator sta se namreč dogovorili, da ustavita vse aktivnosti v povezavi s strateškim povezovanjem Mercatorja s trgovsko divizijo Merkur, ker glede na nova dejstva strateška povezava, kot je bila predvidena, ni uresničljiva.

Težava je tudi v tem, da Merkur nima tekočih sredstev za poplačilo dobaviteljev, ki jim plačuje z zamudo, zato si je Kordež prizadeval dobiti 50 milijonov evrov posojila. Ob tem imata Merkur in njegov večinski lastnik Merfin pri bankah še 800 milijonov evrov obveznosti, težave pa bi lahko rešil le dolgoročni vlagatelj, ki pa ga za zdaj ni na vidiku.

Banke nad novim vodstvom niso navdušene
Pri potrditvi načrta za sanacijo Merkurja bo imela najpomembnejšo vlogo Hypo Alpe Adria Bank, saj so posamezniki pri banki zastavili precejšen delež Merfina. Pri Banki Koper imata Merkur in Merfin drugi največji delež dolgov. A v bankah naj po poročanju časopisa Dnevnik ne bi bili navdušeni nad idejo, da bi Merkur vodil zdajšnji direktor Big Banga Knuplež, saj je tudi on eden izmed lastnikov Merfina in bi se pri reševanju podjetja lahko znašel v navzkrižju interesov.

Na menjavo vodstva Merkurja je sicer pred dnevi namignil tudi predsednik uprave Save - ta je 10-odstotna lastnica Merkurja - Janez Bohorič. Sam si Merkur želi ohraniti pri življenju, za rešitev družbe pa bi bilo po njegovih ocenah potrebnih od 50 do 100 milijonov evrov. Delničarji in upniki Merkurja so zato že začeli preigravati različne scenarije sanacije družbe. Kot je zatrdil Bohorič, bo Sava skupaj z ostalimi deležniki storila vse za rešitev Merkurja, saj le uspešen Merkur predstavlja varnost za upnike in lastnike njegovih delnic.

Kordež po 12 letih zapušča Merkur
54-letni Kordež, univerzitetni diplomirani ekonomist, magister poslovne politike in organizacije, tako položaj prvega moža Merkurja zapušča po 12 letih. V Merkurju je zaposlen od leta 1988, ko je postal eden najmlajših vodilnih delavcev. Zaposlil se je kot finančni direktor ter direktor za ekonomiko in finance. Mesto predsednika uprave s petletnim mandatom je prevzel po upokojitvi takratnega predsednika uprave Jakoba Piskernika leta 1998.

Leta 2007 je skupaj z ostalimi vodilnimi v družbi izvedel managerski prevzem Merkurja. Takrat je namreč širši krog Merkurjevih vodstvenih delavcev, med njimi vsi člani uprave s Kordežem na čelu, ustanovil družbo Merfin. Ta je julija 2007 pridobila slabih 16 odstotkov družbe iz Naklega, nato pa svoj delež začela povečevati.

Družbo so kupili s sredstvi podjetja
Oktobra 2007 je Merfin v konzorciju z Banko Koper, Savo, Interfinom Naložbe ter zagrebško Euro-Veneto objavil namero za prevzem Merkurja in mesec kasneje še ponudbo za prevzem. Prevzemniki so za delnico Merkurja ponudili 405 evrov in po izteku ponudbe svoje lastništvo povečali na 98,44 odstotka. Januarja 2008 so bili iz lastništva Merkurja iztisnjeni še mali delničarji, konzorcij pa je postal 100-odstotni lastnik nakelske družbe, Merfin pa je sredi leta 2009 postal večinski lastnik Merkurja.

Prevzem Merkurja je bil največji uspeli managerski prevzem v Sloveniji, nekateri pa so ga označevali za "najbolj transparenten" managerski prevzem. Managerji Merkurja so namreč eni redkih dali javno prevzemno ponudbo za družbo in niso parkirali delnic "pri prijateljskih podjetjih oz. na podjetjih - poštnih nabiralnikih".

Je pa senco na prevzem Merkurja nekoliko vrglo dejstvo, da je bila družba kupljena s sredstvi podjetja, saj je Merfin zastavil delnice podjetja, ki so ga kupovali, osebna zavarovanja deležnikov pa niso znana. Kordež je vsekozi ponavljal, da je bil Merkur kupljen v skladu z obstoječo zakonodajo.