Strokovnjak za krizni menedžement Andrej Rus slabost ustanavljanja Slovenskega državnega holdinga ponazarja z "žakljem", v katerega bo država skrila vse terjatve in nato z njimi brez nadzora javnosti z njimi mešetarila, Bernard Brščič pa govori o mešanju "jabolk in hrušk z marelicami". Oba ekonomska strokovnjaka sta bila sicer gosta oddaje Odmevi, ki jo je vodil Igor E. Bergant.

Rus: Denar je, le Šušteršič ga ne da
Rešitev, ki jo ponuja Andrej Rus in se pri tem sklicuje na druge države, je, da se "luknja" zamaši z državnim denarjem, ki se ga nato zahteva nazaj. Prepričan je, da "denar je", a ker se je finančni minister v predvolilnem času odločil, da "da ne bo dal niti centa državnega denarja," je država po Rusovem mnenju žrtev njegovih predvolilnih zavez. Holding je po njegovem mnenju slaba rešitev predvsem zaradi netransparentnosti njegovega delovanja.

Brščičevo mnenje o holdingu sicer "ni apriori negativno", saj bi ga lahko kot mogoč način ukrepanja, glede na po Brščičevem mnenju porazno delovanje AUKN-ja pozdravili. Kljub temu pa tudi on poudarja "neposrečeno mešanje bančne sanacije z upravljanjem državnega premoženja".

Za Brščiča so težave bančnega sektorja v državi specifične in ne globalnih razsežnosti, saj gre za težave dveh državnih bank, ki so dodeljevale politične kredite. V tem smislu bi bila sanacija nekakšen odpustek in "vnovični zagon sistemsko korumpiranega načina kreditiranja v državnih bankah".

Zakaj državna podjetja slabo poslujejo?
Brščič se sprašuje, ali je novi holding sposoben 5-odstotnega donosa, ki bi olajšal položaj, posebej, ker se nihče ne vpraša, zakaj ima več kot osem milijard vredno državno premoženje že leta skoraj ničelni donos. "Ob upoštevanju vseh dokapitalizacij pa je donos negativen," je dejal in dodal, da bi morala "državna srebrnina" pokrivati polovico proračunskega primanjkljaja, pa tega ne počne. "Vprašanje je, zakaj leta 2012 cvetober slovenskih državnih podjetij posluje tako slabo," je dodal.

Rus: Pustite nadzornikom, da delajo
Za Rusa so rešitev priporočila OECD-ja, ki pravijo, da naj države "stavijo" na nadzorne svete. Ti bi morali biti nekakšen centralni koordinacijski organ, ki bi preprečil, da bi podjetja vzpostavljala stike s političnimi lobiji. Po njegovem je treba nadzorne svete pustiti, da delajo, nadzornike pa zavezati k odškodninski odgovornosti.

Pri tem po njegovem mnenju ne potrebujemo niti spremembe zakonodaje, ampak le spremembe na politični strani, ki se mora zavedati, da "ni praktično, da država plane na podjetja," ampak je bolje, da počaka pozitivni rezultat in pobere dividende, ki ji pripadajo. Te pa potem lahko usmeri v zdravstvo, šolstvo ali kjer je to potrebno.

Brščič: Kdaj bo kdo za kaj odgovarjal?
Tudi Brščič ne podpira ideje o nadzornem svetu holdinga, ki bi bil nastavljen po politični strani in z vladno večino, ampak meni, da je rešitev ali v depolitizaciji ekonomske sfere ali v moralizaciji politike, kar pa je po njegovem mnenju iluzorno. Brščič kot bistveno poudarja vzpostavitev odgovornosti, in dodaja, da do zdaj še nihče ni kazensko ali premoženjsko odgovarjal zaradi političnega kreditiranja in podobnih potez.

Tako ni pomembno, katera institucija rešuje težave, ampak je ključno najti institucionalno rešitev, ki bo državo rešila zanke klientalizma in korupcije, je še prepričan Brščič. Preden prenašamo kakršne koli slabe terjatve, je treba ugotoviti, kdo je za kaj odgovoren. Šele nato lahko sledi sanacija banke, čeprav je po njegovem mnenju bolje, da bi banko prodali.

Holding je dodatna hierarhija, ki zagovarja več in ne manj političnega nadzora, pa dodaja Rus. Če podjetjem dovoliš, da delajo, je transparentnost večja, hkrati pa "si umaknil cel kup srednjega političnega kadra, ki povzroča stroške in lahko kali vodo". Rus je sicer prepričan, da AUKN ni bil slaba rešitev, saj je imel pooblastila in je bil neodvisen od lastnika. Kot edini problem AUKN-ja vidi, da je pooblastila, ki si jih je zastavil, presegel.