Minister za delo Luka Mesec se je sestal z vodstvom OZS-ja. Foto: BoBo
Minister za delo Luka Mesec se je sestal z vodstvom OZS-ja. Foto: BoBo

Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je ministra za delo Luko Mesca opozoril na več izzivov, predsednik zbornice Blaž Cvar pa je kot najbolj nujno poudaril pomoč podjetjem v avtomobilski industriji in drugih panogah, ki so se znašla v težavah.

Mesec je na seji dejal, da je osnutek zakona, ki bo vzpostavil stalno shemo subvencioniranja skrajšanega delovnika, "praktično spisan". Sprva je bilo po njegovih besedah mišljeno, da se bo shema aktivirala v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije, ob aktualni krizi pa so nato dodali še možnost aktivacije za posamezna podjetja, ki bi se znašla v težavah. Ta bi lahko oddala vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči na zavod za zaposlovanje.

Na OZS-ju so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju sheme. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak, sicer direktor Orodjarstva Gorjak, ki zaposluje 88 ljudi in se ukvarja s proizvodnjo orodij za avtomobilsko industrijo, je povedal, da so že začeli upokojevati tiste, ki izpolnjujejo pogoje za to, zaposlenim za določen čas pa ne podaljšujejo pogodb. Po najslabšem scenariju bi bili lahko v prihodnje, če shema ne bo sprejeta pravočasno, prisiljeni odpustiti od 20 do 30 odstotkov zaposlenih.

Mesec je ocenil, da bo predlog zakona za parlamentarno obravnavo pripravljen do konca leta, sprejet pa v začetku leta 2025.

Obrtniki še vedno vztrajajo tudi pri spremembah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, o katerih se bodo skušali socialni partnerji dokončno uskladiti na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 6. decembra.

Najbolj problematičen je 18. člen zakona

Minister za delo je potrdil, da je najbolj problematičen 18. člen zakona, ki narekuje, kaj je treba vpisovati v evidence. Prej je po njegovih besedah vključeval osem točk, od lanskega novembra pa je predvideno še dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljenih ur v drugih posebnih delovnih razmerah ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo.

Kompromisni predlog ministrstva ohranja dnevno evidentiranje prihoda in odhoda, briše evidentiranje odmora, za preostale podatke pa namesto dnevnega predvideva tedensko zapisovanje, je razkril.

Za OZS je, tako Cvar v izjavi za medije, pomembno, da se pri evidentiranju prihoda na delo in odhoda z dela dogovorijo za evidentiranje bolj življenjskih intervalov, saj da preračunavanje minut pri ročnem vodenju prinaša administrativne napake oziroma nenamerne kršitve.

Zbrani predstavniki OZS-ja so ministra vnovič opozorili tudi na neživljenjskost pravilnika o premeščanju bremen, ki je šel v uporabo 1. avgusta. Želijo si, da bi bilo to, kar je po pravilniku zdaj obvezno, priporočljivo tako kot v Nemčiji. Mesec je sicer pravilnik do novega leta zamrznil, inšpektorat za delo pa naj bi mu do konca tega tedna pripravil poročilo o izvedljivosti v praksi. Če bo treba, bo stekel socialni dialog o morebitnih popravkih, je obljubil.

Govor je bil tudi o pokojninski reformi. Cvar je na seji upravnega odbora poudaril, da gospodarstvo ne more sprejeti novih obremenitev, ker te izhajajo že iz zakona o dolgotrajni oskrbi. V OZS-ju se glede iskanja novih virov zavzemajo za razbremenitev plač, saj da se bodo višje neto plače prek potrošnje oz. DDV-ja prelile nazaj v proračun.

Mesec: Priprava pokojninske reforme napreduje

Mesec je v zvezi s pokojninsko reformo dejal le, da njena priprava dobro napreduje in da bi lahko prvi del pogajanj uspešno zaključili do novega leta. Na seji pa je poudaril, da so potrebe po novih davkih ne le v Sloveniji, temveč tudi drugje, saj se kot družba staramo.

Zbrani so spregovorili še o bolj fleksibilnem zaposlovanju, denimo upokojencev, tako da delo te skupine ne bi bilo tako omejeno, o čemer se je minister pripravljen pogovarjati. Naklonjen je tudi razbremenitvi starejših zaposlenih. V sklepnem obdobju dela bi jim omogočil, da obdelajo 80 odstotkov delovnika, za to dobijo 90 odstotkov plače in 100 odstotkov prispevkov, pri plačilu katerih naj bi lahko sodelovala država. Prav tako je bilo med izzivi omenjeno lažje zaposlovanje tujcev pri zaupanja vrednih delodajalcih, posledično pa še potreba po ustrezni integraciji teh migrantov.