Prirejene evidence delovnega časa, popravljanje evidenc za nazaj ali pisanje delovnih ur vnaprej, vodenje dvojne evidence in neizplačilo nadur. To so najpogostejše kršitve na področju delovnega časa, ki jih na terenu odkrivajo delovni inšpektorji.

Ker te kršitve na področju delovnega časa predstavljajo najpogostejše kršitev na področju trga dela, se je pristojno ministrstvo odločilo za spremembo zakona o evidencah. Evidenco o izrabi delovnega časa morajo delodajalci voditi že od leta 2006. Lani je bila sprejeta nova zakonodaja, ki se bo začela uporabljati v ponedeljek.

Po novem bo moral delodajalec označiti točen prihod in odhod delavca z dela, voditi bo treba evidenco nadur, pa tudi nedeljskih in prazničnih ure, treba je dokumentirati referenčno obdobje, pa tudi izrabo odmora, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

"Evidenca konec meseca mora odražati redne delovne ure, delovne ure v posebnih pogojih, ne glede na to, da so delodajalci vezani na vreme oziroma na marsikaj, na kar nimajo vpliva. Za vsak dan je treba napisati, ali je delavec delal, koliko ur je delal in kaj te ure predstavljajo in enako, če ni delal, kaj je s temi urami v dnevu, ko ni delal," pojasnjuje odvetnik Luka Švab. To tako velja tudi za sezonske delavce.

Zaznavanja malice točnega časa, od kdaj do kdaj je odmor trajal, ni treba evidentirati, dovolj je podatek o tem, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu. Izjem ni, novosti veljajo za vse panoge in vse zaposlene, tudi za vse tiste, ki opravljajo delo na drugi pravni podlagi razlaga Damjan Mašera z ministrstva za delo: "Kdor koli opravlja delo pri delodajalcu, bodisi na podjemni pogodbi, pogodbi o avtorskem delu, lahko so tudi espeji, bi moral zanj delodajalec voditi evidenco o delovnem času."

Samostojnim podjetnikom evidence ne bo treba voditi, če pa ima s. p. zaposlene, potem mora voditi evidenco zanje. Evidenco morajo voditi tudi tisti, ki delajo od doma. Zakonske spremembe ne predpisujejo obveznega načina vodenja.

"Elektronski način je obvezen le za delodajalce kršilce, vsi drugi pa si lahko sami izbirajo, kako bodo vodili evidence, lahko je to ročno, elektronsko ali hibridno," pravi Mašera.

Delavci imajo pravico do podatkov o evidencah. Od delodajalca lahko zahtevajo, da jih o tem obvešča enkrat tedensko. Če imajo zaposleni neposreden dostop do vpogleda, potem sprotno obveščanje ni potrebno, je dodala Urška Valjavec.

Gospodarstveniki: Zakon prinaša več birokracije

Delodajalci opozarjajo, da zakon prinaša več birokracije in morebitnih kršitev. "Obstajajo dejavnosti, kjer je težko evidentirati delovni čas. Gre za ljudi, ki so na terenu, v gostinstvu, na splošno tam, kjer je delovno mesto bolj aktivno, fleksibilno," je za TV Slovenija dejal Marjan Trobiš, predsednik združenja delodajalcev.

V prihodnjih mesecih bo stekla usmerjena akcija inšpektorata za delo, v kateri bo okoli 50 inšpektorjev preverjalo, ali delodajalci spoštujejo zakon. Na novo so določene tudi višine glob. Katja Čoh Kragolnik, v. d. glavne inšpektorice inšpektorata za delo, je pojasnila: "Zakon predvideva globe od 1500 do 20.000 evrov za pravno osebo. Globe so po novem določene tudi za odgovorno osebo v znesku od 150 do 2000 evrov."