DZ je imel na dnevnem redu izredne seje predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026, ki ga je potrdil z 49 glasovi poslancev Svobode, SD-ja in Levice.

Leto 2022 so sicer slovenske javne finance sklenile s primanjkljajem v znesku 1,78 milijarde evrov, kar predstavlja tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), za letos na finančnem ministrstvu predvidevajo njegov skok na 2,62 milijarde evrov oz. štiri odstotke BDP-ja. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je v okviru izredne seje spomnila, da prihodnje leto ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so v času epidemije covida-19 omogočale odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov. "Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti," je povedala.

Za leto 2024 je tako javnofinančni primanjkljaj s sprejetim odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026 določen pri 2,8 odstotka BDP-ja, leta 2025 naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP-ja in leta 2026 na 1,3 odstotka BDP-ja. "Rast izdatkov bo počasnejša od rasti nominalnega potencialnega BDP-ja, sočasno pa se ohranja visok delež javnih investicij, financiran pretežno iz evropskih sredstev," je povedala državna sekretarka. Najvišji obseg izdatkov sektorja država na letni ravni znaša več kot 30 milijard evrov, v letu 2026 celo 32,5 milijarde evrov, je dodala.

Za državni proračun je za leto 2024 predviden primanjkljaj v znesku 2,3 odstotka BDP-ja, za leto 2025 v znesku 1,6 odstotka BDP-ja in za leto 2026 v znesku 1,2 odstotka BDP-ja. Najvišji dovoljeni obseg izdatkov državnega proračuna v vsakem od prihodnjih treh let sega nad 15 milijard evrov.

Občine naj bi v letu 2024 poslovale uravnoteženo, v letih 2025 in 2026 pa imele 0,1 odstotka BDP-ja presežka. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa odlok v nasprotju s prejšnjimi leti določa le zgornjo mejo izdatkov. Obe morata namreč imeti izravnan saldo.

Vlada načrtuje tudi nadaljnje postopno zniževanje dolga države proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP-ja. Do leta 2026 naj bi se predvidoma znižal na 63,5 odstotka BDP-ja, potem ko se je konec leta 2022 glede na zadnje podatke statističnega urada ustavil pri 41,24 milijarde evrov oz. 69,9 odstotka BDP-ja.

V Levici zaskrbljeni, v SDS-u in NSi-ju do vladnega odloka kritični

"Po velikih javnofinančnih izdatkih, ki so jih zahtevale intervencije zaradi epidemije, draginje in vojne v Ukrajini, vstopamo v obdobje, ko bo treba znova konsolidirati javne finance," je v DZ-ju dejal Soniboj Knežak (SD) ter odlok označil za prvi korak v tej smeri. Monika Pekošak (Svoboda) pa je povedala, da bodo javnofinančno konsolidacijo izvajali postopno, saj bo le tako mogoče ohranjati gospodarsko rast in zadosten obseg investicij. Poslance Levice sicer odlok nekoliko skrbi. "Ob ponovni uvedbi fiskalnega pravila in hkratni astronomski porabi denarja za orožje to lahko za naslednja leta pomeni le eno – varčevanje," je posvaril Milan Jakopovič.

Poslanec SDS-a Dejan Kaloh je odloku odrekel podporo z besedami, da je vlada ob predvidenem postopnem zniževanju primanjkljaja zelo skopo opredelila, kako bo to dosegla. "Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da so ukrepi vlade prepočasni, ne sledijo potrebam ljudi, predlogi reform pa so nedorečeni oziroma jih sploh ni," je bil kritičen. Proti odloku so glasovali tudi poslanci NSi-ja, saj, kot je dejal Jožef Horvat, bi glede na umirjanje razmer po covidni in energetski krizi lahko pričakovali nekoliko bolj ambiciozno umiritev rasti javnih izdatkov v prihodnjih letih. To bi po njegovih besedah omogočilo tudi resno znižanje davčne obremenitve dela.

Poslanci potrdili podrobnejše zapisovanje evidenc delovnega časa

V okviru redne seje, ki je potekala pred tem, so poslanci z 52 glasovi za in 16 proti potrdil novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki predvideva zapisovanje dodatnih podatkov o delovnem času in uvaja obvezne elektronske evidence za kršilce. Izjem od evidenc ni. Opozicija je rešitve zavrnila, saj da vnašajo zmedo in prinašajo dodatno birokracijo.

Na ministrstvu za delo so ob sprejemanju novele poudarili, da je k spremembam zaradi številnih kršitev, povezanih z delovnim časom, že vrsto let pozival Inšpektorat RS za delo ter da so bile rešitve usklajene s socialnimi partnerji.

Poudarili so, da je vodenje evidenc delovnega časa na dnevni ravni obvezno že zdaj, in sicer v obliki števila opravljenih delovnih ur, po novem pa bo treba zapisovati še podrobnejše podatke, in sicer čas prihoda in odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času ipd. Voditi jih bo treba pisno ali elektronsko, elektronsko zapisovanje bo obvezno le za kršilce delovne zakonodaje.

Prav tako sta med novimi ukrepi obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec in pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Nova je še opredelitev delavca – to je vsakdo, ki na pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, če ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Potem ko je pristojni odbor DZ-ja sprejel dopolnilo, ki je kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedlo visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je razburilo delodajalce in opozicijo, je bil danes sprejet amandma, s katerim je bila ta izjema črtana. Določene obveznosti, denimo obveznost in vsebino zapisovanja delovnega časa, lahko drugače uredi področna zakonodaja, v primeru visokošolskega oz. raziskovalnega področja zakon o visokem šolstvu, so navedli na ministrstvu za delo.

"Evidenca o izrabi delovnega časa ni namenjena zgolj potrebi obračuna plač, kot je pogosto razširjeno mnenje med delodajalci, temveč je zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. V povezavi s tem pa je treba še posebej poudariti vidik, ki se ga pogosto pozablja, to je vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa," so poudarili na ministrstvu za delo.

Spremembe zakona po njihovih zagotovilih ne omejujejo fleksibilnosti dela, kar je bil pogost očitek noveli. "Mogoča fleksibilnost glede organizacije delovnega časa pa je še posebej poudarjena ravno pri delavcih, ki delo opravljajo na domu. Namreč tovrstni delavci imajo lahko urejen delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu," so navedli.

Koalicija je bila v zakonodajnem postopku noveli naklonjena. Še največ pomislekov so imeli v SD-ju, kjer so se zavzeli za preučitev posledic rešitev novele, ki se nanašajo na raznolikost oblik zaposlitve in delovnih procesov. V opoziciji pa so opozorili, da se določene ureditve znotraj zakona podvajajo, saj so urejene že v nekaterih drugih področnih zakonih, kar da vnaša zmedo v že obstoječ sistem, ter da se zaradi posameznih kršilcev dodatne administrativne ovire nalagajo vsem delodajalcem.

Zakon o rokodelstvu v nadaljnjo obravnavo

Poslanci so z 58 glasovi za in nobenim proti odločili, da predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, katerega namen so ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine, pošlje v nadaljnjo obravnavo. Poslanci so pozdravili sistemsko urejanje tega področja, imajo pa v opoziciji več svojih rešitev.

V oblikovanje predloga zakona so bili po navedbah gospodarskega ministrstva vključeni vsi nosilci podpornega okolja rokodelstva; poleg njih še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Slovenski etnografski muzej.

Predlog uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oz. s podeljevanjem naziva priznani rokodelec, ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to naj bi skrbel OZS. Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in to z njihovim terminološkim poimenovanjem.

Na podlagi zakona naj bi bil pripravljen dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva.

Predvideno je tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti Zdusa in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju.

Tako v opoziciji kot v koaliciji so zadovoljni, da se je pristopilo k sistemskim rešitvam za to področje. Imajo pa posebej v SDS-u več lastnih predlogov. Med drugim dvomijo o predvideni podelitvi pristojnosti OZS-ja. Za te dejavnosti bi raje zadolžili nacionalni rokodelski center s sedežem v Ribnici. Vodil bi ga direktor, nalogo razvojnega in nadzornega organa pa bi imel konzorcij s predstavniki rokodelskih centrov. Vodja konzorcija bi bil neke vrste prvi nadzornik.

Zavzemajo se tudi za razmislek o dodatnih stimulativnih ukrepih, denimo o zvišanju normiranih stroškov za rokodelce na 100 odstotkov ali kakšni dodatni olajšavi zanje. Možnost vidijo še v ničelni ali močno znižani stopnji davka na dodano vrednost za rokodelske izdelke.
Da bo treba predlog zakona skozi zakonodajni postopek še dopolniti, so se strinjali tudi v drugih poslanskih skupinah.

Zelena luč za zakon o koncesijah

Poslanci so s 67 glasovi za in nobenim proti prižgali zeleno luč noveli zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah. Novela je bila potrebna zaradi uradnega opomina Evropske komisije glede neustreznega prenosa direktive in ne prinaša večjih vsebinskih sprememb. Poslanci pripomb na predstavljene rešitve danes niso imeli.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je danes v DZ-ju v uvodu pojasnila, da je novela zakona iz leta 2019 potrebna zaradi uradnega opomina Evropske komisije, ki je ocenila, da prenos evropske direktive na tem področju v slovensko zakonodajo ni bil ustrezen. Vsebinskih razlik novela po njenih besedah ne prinaša.

Jazbec je ob potrebi po noveli poudarila predvsem razliko med konceptom koncesije v Sloveniji in na ravni EU-ja. "Bistvena razlika je v tem, da v Sloveniji koncesije tradicionalno razumemo kot podelitev posebne ali izključne pravice, kar pa ne drži za koncesije, kot jih opredeljuje direktiva, saj so koncesije v direktivi razumljene bolj kot nadgradnja javnih naročil, kjer gre za dolgoročnejše razmerje, v katerem koncesionar prevzame operativno tveganje, kar pomeni, da se mu sredstva, ki jih je moral vložiti za izvajanje koncesije, morda ne bodo povrnila v času izvajanja koncesije," je pojasnila.

Zakon in direktiva se tako zdaj ne uporabljata za nekatere slovenske koncesije, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo, elektronske komunikacije, linijske potniške prevoze, vzdrževanje državnih cest in negospodarske storitve splošnega pomena, kot so na primer zdravstvene storitve, vključno z veterinarskimi in lekarniškimi storitvami, je naštela.

Ministrstvo za finance pa s spremembami ureja razlikovanje med splošnimi, t. i. javnimi koncedenti, in koncedenti, ki delujejo na infrastrukturnem področju ter podelijo koncesijo za izvajanje dejavnosti na tem področju.

Novela dopolnjuje tudi določbe glede izvajanja koncesije s podizvajalci, spreminja rok za njihovo imenovanje, dodaja obveznost izpolnjevanja pogojev zanje, predvsem z namenom preprečitve kršenja delovne zakonodaje, je povedala državna sekretarka.

Ob tem po njenih besedah ustrezneje določa izračun najdaljšega trajanja koncesijskega obdobja. Za določitev najdaljšega trajanja koncesije nad pet let je zakon do zdaj določal povrnitev dobička, ki je vedno pozitiven, namesto donosa na sredstva, ki je lahko tudi negativen, "kar je tudi bistveno za prevzemanje operativnega tveganja koncesionarja".

Poleg tega spremembe, tako Jazbec, urejajo izločilne pogoje v primeru koncesij na področju obrambe in varnosti, čeprav slovenska zakonodaja takšnih koncesij niti ne predvideva.

Dopolnjujejo se še določbe glede spreminjanja koncesijske pogodbe v času trajanja na način, da se jasno zapiše, da je za vse druge spremembe, ki niso izjema po zakonu, treba izvesti nov postopek izbire koncesionarja.

Med poslanci kakšnih polemik glede predlaganih sprememb ni bilo zaznati. Slišati je bilo le, da morata biti vlada in DZ pri prenašanju evropskih predpisov v slovenski pravni red pozornejša. Glede na to, da je usklajevanje sprememb predloga zakona lani na strokovni ravni potekalo tudi s predstavniki Evropske komisije, ki naj bi rešitve ocenila kot ustrezne, pripomb ni bilo niti v opoziciji.