DZ je novelo sprejel konec marca s 45 glasovi za in 31 proti. Po vetu državnega sveta pa so morali poslanci o njej odločati znova, za sprejetje zakonskih rešitev je bilo tokrat potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.

Čeprav je zanjo na prvem glasovanju ob odsotnosti treh poslancev Svobode in SD-ja glasovalo le 45 poslancev, je novela danes dobila zadostno število glasov za vnovično potrditev. Tako kot že konec marca pa so ji nasprotovali poslanci koalicijske Levice ter opozicijskih SDS-a in NSi-ja.

Novela, ki jo je predstavil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, med drugim ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družine tujcev. Odpravlja pa ovire pri zaposlovanju tujcev ter omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi.

Določa tudi 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je določen 1. november 2024.

Sorodna novica Če bo novela o tujcih zavrnjena, obvelja stara ureditev, ki zahteva še višjo raven slovenščine

Po mnenju državnega sveta, ki je na zakon vložil veto, pa zamik pri uveljavitvi zakona prejšnje vlade v delu, ki se nanaša na pogoj znanja slovenskega jezika za tujce, ne omogoča integracije. Vendar pa je integracija posameznika pravica in dolžnost slehernega posameznika, ki prebiva oziroma namerava prebivati v Sloveniji. Potreba po znanju jezika je na vsakem koraku, še zlasti pa pri zaposlovanju in vključevanju v delovno okolje, so prepričani.

Zaradi pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane tujcev, ki bo po njihovem mnenju povzročila razdruževanje družin, je novela naletela na ostro nasprotovanje nevladnih organizacij. Iz istega razloga so ji nasprotovali tudi v Levici. Opozorili so, da je z novelo ogrožena pravica tujcev, predvsem fizičnih delavcev do družinskega življenja.

Iz ravno nasprotnega razloga pa so noveli nasprotovali v SDS-u in NSi-ju, saj se niso strinjali z uvedbo 18-mesečnega prehodnega obdobja pri znanju jezika. Po njihovem mnenju je pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine eden od temeljev za boljšo integracijo tujcev v družbo.

Medtem so v Svobodi poudarili nujnost potrditve novele, saj je po njihovih navedbah skrajni čas, da Slovenija vzpostavi sistem integracije, so prepričani. Podprli so jo tudi v SD-ju, kjer menijo, da novela ne rahlja pravne ureditve in pravil, ki urejajo priseljevanje.

Stališča poslanskih skupin do novele zakona o tujcih

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi poudarili nujnost potrditve novele. Skrajni čas je, da Slovenija vzpostavi sistematičen sistem integracije, so prepričani. Znanje jezika je po njihovih navedbah šele začetek integracijskega procesa. Neuspešno integracijo lahko tudi pri nas opazimo po podatkih, po katerih priseljeni na primer zelo zaostajajo za večinskim prebivalstvom pri napredovanju na delovnem mestu, je dejala Tereza Novak. Novela je po njenih besedah korak k temu, da bo Slovenija privlačnejša za prihod delovne sile, ki jo potrebuje.

Nova pravila morajo biti po opozorilu SD-ja zasnovana kot stopnice na poti vključevanja, ne pa kot zidovi. Le tako bomo dosegli solidarno družbo, ki bo vključevala tudi tiste, ki se niso rodili v Sloveniji, so opomnili. Novela po njihovih zagotovilih ne rahlja pravne ureditve in pravil, ki urejajo priseljevanje. Celovit sistem integracije sestavlja več delov. Še najbolj ga bosta utemeljili prihajajoča integracijska strategija in politika, ki je v pripravi na ministrstvu za notranje zadeve, je dejal Jonas Žnidaršič.

V Levici niso izrecno napovedali, kako bodo glasovali, so pa kot najbolj ironično opazili, da se znanje jezika A1 zahteva edino za družinske člane fizičnih delavcev, ki garajo na gradbiščih in opravljajo najtežja in najmanj plačana dela, ne pa tudi pri menedžerjih, športnikih in podobnih izbrancih. "Ti nevidni delavci sveta v podpalubju družbe skrbijo za to, da nam ni treba skrbeti," je dejala Nataša Sukič. "Tem ljudem s to novelo ogrožamo temeljni človeški minimum, njihovo pravico do družinskega življenja," je dodala.

Po mnenju opozicijske stranke SDS gre novela v napačno smer. Po besedah Branka Grimsa je napaka, da se uvaja 18-mesečno prehodno obdobje pri znanju jezika. Novela nas oddaljuje od primerljive evropske ureditve, je menil. Hkrati po njegovem mnenju pomeni korak stran od sistematičnega periodičnega preverjanja o pogojih za zadostno preživljanje. Novela nas tako oddaljuje od zaščite slovenskega jezika in pravnega reda, zato bodo v SDS-u glasovali proti, je napovedal.

Slovenija lahko zagotovi zaposlitvene priložnosti, a pod določenimi pogoji, menijo v NSi-ju. Pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je eden od temeljev za boljšo integracijo tujcev v družbo, neznanje slovenskega jezika pa prinaša velike težave pri sporazumevanju in urejanju najbolj osebnih stvari, je poudarila Vida Čadonič Špelič. Novele po njeni napovedi ne bodo podprli.

Zakonodaja za obvladovanje energetske krize

DZ je z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, s katerim se v slovenski pravni red vnašajo evropska pravila glede skupnih nabav zemeljskega plina. Glavni cilj je uzakonitev določbe o obveznem sodelovanju dobaviteljev plina, nosilcev bilančnih skupin, pri združevanju povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni EU-ja. Posamezni nosilec bo moral sodelovati s povpraševanjem za količino 2,25 odstotka povprečne letne porabe bilančne skupine v predhodnih petih letih.

Novela je poleg tega črtala obveznost vzpostavljanja skupnostne samooskrbe in projektov oskrbe z električno energijo iz sončne energije za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, če projekt predvideva naprave moči nad 250 kilovatov. Resorno ministrstvo je namreč ugotovilo, da je obveznost čezmerno omejevala družbe pri izvajanju projektov skupnostnih sončnih elektrarn, namesto da bi jih spodbujala.

Po novem bo rok za vložitev zahtevka za povračilo prispevka za obnovljive vire energije pri družbi Borzen, ki je po navedbah ministrstva prezasedena z zahtevki za subvencije za nakup lesnih peletov, 30. september, ne več 30. junij, ukrep pa bo veljal do 30. novembra.

Presežni prihodki pri elektriki

DZ je z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki prinaša spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri trgovanju z električno energijo.

Zavezanci bodo le proizvajalci elektrike, ne več tudi trgovci z njo, in sicer tisti z instalirano močjo proizvodnje nad 100 kilovatov (kW), ne več samo nad 500 kW. Mejo za določitev presežnih prihodkov so v zakonu s sedanjih 180 evrov na megavatno uro (MWh) znižali na 160 evrov na MWh.

Medtem ko veljavni zakon določa, da pobiranje presežnih prihodkov velja tudi proizvodnjo elektrike iz lignita, se bodo po novem presežni prihodki pobirali za proizvodnjo iz v Sloveniji izkopanega lignita, medtem ko bo med izjemami proizvodnja elektrike iz uvoženega premoga. Cenovna meja pri lignitu ostaja 230 evrov na MWh.

Veljavnost ukrepa pobiranja presežnih prihodkov bo po novem omejena na obdobje od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, tako kot to določa evropska uredba.

Podporo so napovedali v koalicijskih Svobodi in SD-ju ter opozicijskem NSi-ju, proti pa so bili v SDS-u. Poslanci SDS-a so opozorili, da bodo spremembe prizadele manjše proizvajalce, ki da so že tako na meji rentabilnosti, hkrati so načrte za letos pripravili na podlagi prvotnega zakona, po katerem niso bili med zavezanci. Neustrezen se jim zdi tudi predlog glede izvzetja proizvodnje elektrike iz uvoženega premoga; pobirali se bodo presežnei tržni prihodki od elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov, ne pa tudi prihodki iz proizvodnje elektrike s premogom.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je povedala, da so pri izvajanju zakona ugotovili, da je kar nekaj majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn med 100 in 500 kW, ki so prodale elektriko po zelo visokih cenah. Ti proizvajalci so tudi vključeni v obliko podporne sheme, ki jim je v preteklosti z javnimi sredstvi zagotavljala varnost in donos.

O izločitvi trgovcev pa je dejala, da imajo prihodke že zamejene z regulacijo cen, imajo pa možnost državnega nadomestila za razliko med nakupno in regulirano prodajno ceno.

Alternativna goriva v prometu

Predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, ki med drugim predvideva vzpostavitev mreže električnih polnilnic visokih moči in oskrbovalnih mest za vodik, je po mnenju poslancev primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada z zakonom predlaga vzpostavitev robustnega zakonodajnega okvira, ki bo zagotovil pogoje ne le za doseganje okrepljenih ciljev, ki jih bo prinesla nova evropska zakonodaja, ampak tudi za dolgoročni razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu, je v današnji prvi obravnavi predloga zakona pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.

Ključni cilji zakona so vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo, zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest ter povečati delež vozil na alternativna goriva. V ta namen je predvidena priprava programov finančnih spodbud in zagotovitev virov financiranja.

Predlagani zakon zajema strateško načrtovanje mreže električne polnilne infrastrukture in ustanovitev javne gospodarske službe, ki bo zagotavljala in upravljala priključne zmogljivosti ter podporno infrastrukturo na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje.

Predvidena je tudi vzpostavitev centra za spodbude, ki bo dodeljeval sredstva za ukrepe pospešitve prehoda na alternativna goriva v prometu.

V koaliciji so predlog zakona podprli, ob tem pa poudarili, da ga bo treba obravnavati tudi v povezavi s sorodnimi ukrepi. V NSi-ju, kjer mu sicer niso nasprotovali, so opozorili na nejasno finančno konstrukcijo zakona in nekatere težko dosegljive cilje.

Proti pa so bili v SDS-u, saj med drugim menijo, da predlog zakona daje prevelik poudarek administrativnim predpripravam v obliki raznih planskih dokumentov in strategij. Predlagani zakon obenem ukinja davčne ugodnosti za električna vozila, so dodali.

Pri predlogu novele zakona o informacijski varnosti se lahko pričakuje zadostna podpora

DZ je z 61 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo zakona o informacijski varnosti. Z novelo se povečuje zaščita centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema državne uprave.

Centralni informacijsko-komunikacijski sistem državne uprave po pojasnilu vlade predstavlja hrbtenico informacijske podpore državnih organov, s povečanjem njegove zaščite pa bi zmanjšali tveganja in izpostavljenost sistema kibernetskim grožnjam.

Zakon predpisuje obveznosti in minimalne tehnične ukrepe in zahteve, ki jih morajo subjekti, ki se povezujejo s centralnim informacijsko-komunikacijskim sistemom in hkrati še niso zavezanci po zakonu o informacijski varnosti, kot izvajalci pisnih storitev ali organi državne uprave izpolnjevati, če želijo ostati povezani s tem sistemom. Določa se nova kategorija zavezancev po zakonu o informacijski varnosti, in sicer t. i. povezani subjekti.

Prav tako zakonska novela določa pravno podlago za izdajo nove uredbe, ki bo določala minimalne skupne zahteve glede informacijske varnosti pri povezanih subjektih.

Omogoča tudi ohranjanje dnevniških zapisov o delovanju ključnih krmilnih ali nadzornih informacijskih sistemov ali delov omrežja zavezancev tudi za več kot šest mesecev.

Ne nazadnje pa ureja učinkovit nadzor in sankcioniranje. Nadzor bodo izvajali inšpektorji za informacijsko varnost, ki delujejo pri uradu vlade za informacijsko varnost.

Skupne nabave plina

DZ je z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, s katerim se v slovenski pravni red vnašajo evropska pravila glede skupnih nabav zemeljskega plina.

Glavni cilj je uzakonitev določbe o obveznem sodelovanju dobaviteljev plina, nosilcev bilančnih skupin, pri združevanju povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni EU-ja. Posamezni nosilec bo moral sodelovati s povpraševanjem za količino 2,25 odstotka povprečne letne porabe bilančne skupine v predhodnih petih letih.

Novela je poleg tega črtala obveznost vzpostavljanja skupnostne samooskrbe in projektov oskrbe z električno energijo iz sončne energije za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, če projekt predvideva naprave moči nad 250 kilovati. Resorno ministrstvo je namreč ugotovilo, da je obveznost čezmerno omejevala družbe pri izvajanju projektov skupnostnih sončnih elektrarn, namesto da bi jih spodbujala.

Po novem bo rok za vložitev zahtevka za povračilo prispevka za obnovljive vire energije pri družbi Borzen, ki je po navedbah ministrstva prezasedena z zahtevki za subvencije za nakup lesnih peletov, 30. september, ne več 30. junij, ukrep pa bo veljal do 30. novembra.

Sprejeta novela o zavarovalništvu

Poslanci so odprli novelo zakona o zavarovalništvu, katere cilj je predvsem inflacijska uskladitev zneskov, določenih za zahtevani minimalni kapital in za opredelitev velikih nevarnosti, ki jih morajo zavarovalnice sozavarovati. Novela tudi jasneje opredeljuje določbe o prisilni likvidaciji zavarovalnice.

Cilj predloga novele zakona o zavarovalništvu je po navedbah vlade predvsem inflacijska uskladitev zneskov, ki so skladno z evropsko direktivo o opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja določeni za zahtevani minimalni kapital ter za opredelitev velikih nevarnosti, ki jih morajo zavarovalnice sozavarovati.

S predlogom novele se tudi dodatno določa pristojnost vlade za izdajo soglasja za izplačilo letne delovne uspešnosti direktorju Agencije za zavarovalni nadzor ter njegovim namestnikom in pomočnikom.

Novelo so podprli tako v koaliciji kot opoziciji. Kot so ocenili, gre za smiselne rešitve in manj zahtevno uskladitev zakona s pravom EU-ja.

Janez Kopač član sveta agencije za energijo

DZ je na predlog vlade iz sveta agencije za energijo razrešil Aleša Ferleža in na njegovo mesto za preostanek mandata, do junija 2026, imenoval ekonomista ter nekdanjega poslanca in ministra Janeza Kopača.

Ferleža, ki ga je DZ v svet agencije imenoval 27. maja 2020 za dobo šest let, je 31. maja lani odstopil s funkcije.

Kot je na seji mandatno-volilne komisije DZ prejšnji teden pojasnila državna sekretarka Seršen, so po odstopu objavili javni poziv in pogoje sta izpolnjevala Janez Kopač in Andro Glamnik.

Ker trenutna sestava sveta agencije terja imenovanje strokovnjaka s področja ekonomije, česar pa Glamnik ne izpolnjuje, poleg tega nima delovnih izkušenj s področja energetike in trenutno opravlja delo kot predavatelj, je ministrstvo vladi in vlada DZ-ju predlagala imenovanje Kopača.

Ta je diplomirani ekonomist in celotno svoje profesionalno življenje deluje na področju energetike, je dejala državna sekretarka in dodala, da si je med letoma 2012 in 2021, ko je bil direktor sekretariata Energetske skupnosti, pridobil številne izkušnje na področju regulacije energetike in je tudi pripravljal strokovne članke tako za firenški kot za atenski forum.
Kopač je bil imenovan za preostanek mandata, ki se je začel 27. maja 2020, trajal pa bo do vključno 11. junija 2026.

V svetu agencije so predsednik Franc Žlahtič (katerega šestletni mandat traja junija 2026) in namestnik predsednika Maks Babuder (do junija 2023) ter člani Borut Bratina (do junija 2026), Mitja Breznik (do junija 2023) in Sandi Šterpin (do junija 2023).

Kopač je bil pred vodenjem sekretariata Energetske skupnosti med drugim poslanec DZ-ja, minister za finance, minister za okolje in prostor ter direktor direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu.

Upravno sodišče bo o upravnih sporih odločalo v spremenjeni sestavi

Poslanci so z 61 glasovi za in 21 proti sprejeli novelo zakona o upravnem sporu, ki prinaša spremembo sestave sodišča pri odločanju v upravnem sporu. Ta bo po besedah pravosodne ministrice Domnika Švarc Pipan povečala učinkovitost delovanja in odločanja v upravnem sporu ob nespremenjenem standardu pravne varnosti.

Po besedah Dominike Švarc Pipan gre za enega od ključnih korakov pri prizadevanjih ministrstva za pravosodje v tem mandatu, da začnejo aktivno in intenzivno odpravljati tako imenovana ozka grla v slovenskem sodstvu. Eno od najbolj alarmantnih področij je upravni spor oziroma postopki pred upravnim sodiščem, je poudarila.

Glavna rešitev se nanaša na spremembo sestave sodišča pri odločanju v upravnem sporu. Tako bo večino, praviloma enostavnejših zadev reševal sodnik posameznik, kar bi omogočilo hitrejše reševanje zadev in boljše obvladovanje pripada, pomembnejše in pravno bolj zahtevne zadeve pa bo še vedno obravnaval senat.

Ministrico ob tem veseli, da se bo v dosedanjem zakonodajnem postopku izoblikovala rešitev, ki bo pomembno pripomogla k pohitritvi postopkov. Spremenjene določbe o sestavi sodišča se bodo namreč lahko začele uporabljati takoj, torej tudi v zadevah, kjer so tožbe že vložene, a glavna obravnava še ni bila razpisana.

V predlog so poleg tega vključene tudi rešitve, ki bodo v prihodnosti omogočile premik k možnostim poravnave tudi v upravnih zadevah in v postopkih pred upravnim sodiščem.
Poslanske skupine svojih stališč danes niso predstavljale, saj so v DZ-ju že opravili splošno razpravo o predlogu. So pa razpravljali o dopolnilih, ki so jih vložili poslanci SDS-a.

Ti so predlagali, da bi bile obravnave, na katerih upravno sodišče odloča o volilnih sporih v času pred volitvami, javne. Po njihovem mnenju je pri volilnih sporih posebej pomembno, da obravnave zaradi preglednosti potekajo javno. Takšni rešitvi niso naklonjeni v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer so spomnili, da mora sodišče o teh sporih odločiti zelo hitro, v 48 urah, zato takšna rešitev ne bi bila smiselna in koristna. Predlagana dopolnila so na glasovanju zavrnili.