Potem ko je pred dnevi v medijih zaokrožila novica, da se Slovenija zanima za od 2000 do 5000 delavcev s Filipinov, so na ministrstvu za delo ponovili, da s Filipini ne načrtujejo sklenitve dvostranskega sporazuma o zaposlovanju delavcev.

Državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič je pojasnil, da na področju uvažanja tuje delovne sile izhajajo iz sprejete krovne strategije migracij, skladno s katero se zavzemajo za zmanjševanje odhoda slovenske delovne sile in za kroženje delovne sile, kar pomeni, da se tiste, ki odidejo v tujino, spodbujajo, naj se vrnejo v Slovenijo.

Pri iskanju tuje delovne sile se glede na strategijo osredotočajo na geografsko in kulturno bližino. Slovenija ima trenutno sklenjena sporazuma z BiH-om in Srbijo, v postopku je že nekaj časa sklenitev sporazuma z Ukrajino, v preteklosti pa je stekel tudi razmislek o sporazumu z Gruzijo.

"Trenutno je v širši regiji dovolj priložnosti," je dejal Božič. Ob tem je poudaril, da tudi sicer postopki sklepanja dvostranskih sporazumov o zaposlovanju tujih delavcev obsegajo številne korake in po dosedanji praksi trajajo več let.

Na vprašanje, ali se gospodarstveniki obračajo nanje z željami po sklenitvi sporazumov z različnimi državami, je odvrnil, da jih bolj kot to zanima predvsem odredba o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela, kar omogoča hitrejše zaposlovanje tujcev. Za zahtevnejši kader so na voljo tudi modre karte na ravni EU-ja.

Avgusta 2019 je bilo v Sloveniji okoli 900.000 delovno aktivnih, pri čemer je bilo skoraj 100.000 tujih delavcev, avgusta leta 2013 pa je bilo okoli 760.000 delovno aktivnih, od tega nekaj čez 50.000 tujcev. To kaže na "močno nihajnost" slovenskega gospodarstva in posledično trga dela, ki zahteva hitre prilagoditve, je še opozoril Božič.

Info točka za tuje delavce

Zavod za zaposlovanje je v sredo v Ljubljani uradno odprl Info točko za tujce. Tuji delavci bodo tu dobili vse informacije o storitvah zavoda in odgovore na vprašanja glede dela v Sloveniji. Poleg tega bo točka izvajala predintegracijske ukrepe v državah izvora in pomagala tudi delodajalcem.

"Razmere na slovenskem trgu dela so ugodne, povpraševanje po delavcih je veliko, razmeroma veliko pa je tudi neskladje med ponudbo domače delovne sile in tistim, kar iščejo delodajalci," je izpostavila generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič. Gospodarstvo je zato začelo delovno silo intenzivno iskati v tujini.

Nova točka bo v masprotju s tisto, ki smo jo v Sloveniji imeli med letoma 2009 in 2015, usmerjena tudi v predintegracijske ukrepe in dejavnosti v državah izvora, BiH-u in Srbiji, s katerima ima Slovenija sklenjena sporazuma o zaposlovanju delavcev, je poudarila Batičeva. Zavod je že septembra izvedel dva sejma v Srbiji, ki sta bila "obiskana in učinkovita", naslednje leto pa načrtuje še več tovrstnih dejavnosti.

Generalna direktorica zavoda je izpostavila še, da bo Info točka kandidatom za zaposlitev v Sloveniji omogočila tudi jezikovno izobraževanje.

Sladjana Zarić, ki je zaposlena na Info točki, pa je pojasnila, da so od odprtja 1. septembra delodajalcem in delavcem migrantom omogočili že 1600 odgovorov. Da bi bilo informiranje čim boljše, bo poskrbela posebna spletna stran, ki bo na voljo v šestih jezikih. Skrbijo tudi za informiranje z brošurami, do konca leta pa naj bi bil pripravljen minislovar slovenskega jezika.