Vsi postopki za prenos slabih bančnih terjatev in ustanovitev t. i. slabe banke potekajo skladno z zastavljenimi načrti, so poudarili na ministrstvu. Spomnili so na vse korake, ki jih je v povezavi z ustanavljanjem slabe banke v preteklih tednih naredila še prejšnja vlada. V februarju je tako potrdila statut omenjene družbe, ki je eden izmed nujnih pogojev za njeno ustanovitev. Družba je bila tako ustanovljena in v sodni register vpisana 19. marca.
Imenovani so bili tudi neizvršni direktorji upravnega odbora in vršilci dolžnosti izvršnih direktorjev, ki bodo svoje naloge opravljali do izvršnih direktorjev, izbranih na javnem razpisu. Neizvršni direktorji so švedski strokovnjaki Arne Berggren, Lars Nyberg in Carl-Johan Lindgren ter prejšnji državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj. Izvršni direktorji pa so Boštjan Gjerkeš in Aleš Koršič ter Šved Anders Torbjörn Ingemar Mansson.
Vlada je poleg tega določila merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do stabilizacijskih ukrepov, ter merila in pogoje za določitev in izvajanje posameznih sistemskih ukrepov za sanacijo slabih bančnih terjatev. Ob tem na ministrstvu pozivajo tudi, naj se upoštevajo ponedeljkove izjave Bratuškove, da je Slovenija stabilna država.
Je le še vprašanje časa?
V tujih medijih se ob dogajanju v povezavi s Ciprom množijo špekulacije, da bo Slovenija sledila otoški članici evrskega območja v prošnji za finančno pomoč. Ob tem kot ključni dejavnik večina izpostavlja predvsem uspeh nove vlade pri sanaciji razmer v bankah.
Zaradi vseh teh špekulacij se je danes na borznem trgu močno zvišala tudi zahtevana donosnost na slovenske 10-letne državne obveznice in prvič po lanskem oktobru presegla šest odstotkov.