IMF je po nedavnem obisku v Sloveniji v poročilu zapisal, da je ključnega pomena sanacija finančnega sektorja in izboljšanje bilanc podjetij. Družba za upravljanje terjatev bank se IMF-ju zdi učinkovit način za čiščenje bilanc bank, vendar bo kljub temu treba banke čim prej dokapitalizirati. Sprejeti reformi trga dela in pokojninskega sistema pa naj bi bila koraka v pravo smer.

Strokovnjaki IMF-ja Sloveniji za letos napovedujejo dvoodstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), vendar naj bi se v letu 2014 povrnila k pozitivni rasti. To pa naj bi se zgodilo zgolj ob implementaciji potrebnih reform in okrevanju v območju evra.

Vedno več slabih posojil v slovenskih bankah
Velik del poročila IMF-ja se sicer ukvarja z bankami in opozarja na zvišanje deleža slabih posojil z 11,2 odstotka ob koncu leta 2011 na 14,4 odstotka v letu 2012. Delež v treh največjih bankah pa se je v enakem obdobju zvišal na 20,5 odstotka.

Zato naj bi bila "slaba banka" ob tem korak v pravo smer. Proces vzpostavitve in njeno delovanje pa bi moralo biti izvedeno z najvišjo stopnjo transparentnosti in ob strogem izogibanju kakršnih koli moralnih pomislekov, ki bi izvirali iz tesnega odnosa med bankami, podjetji in javnim sektorjem. Pozitivno oceno si je zato prislužilo "imenovanje mednarodnih tehničnih strokovnjakov" za neizvršne člane odbora družbe.

Slovenske banke bodo kljub temu potrebovale tudi dokapitalizacije. "Prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank ni nadomestek za potrebo po zvišanju kapitala," poudarjajo v IMF-ju. Največje tri slovenske banke naj bi v letu 2013 potrebovale okoli eno milijardo evrov kapitala, potrebe pa bi se lahko zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev še zvišale.

Slabo upravljanje slovenskih podjetij
IMF poudarja, da se bo morala tako Slovenija posvetiti tudi "šibkosti pri upravljanju podjetij", saj je bila podjetjem odobrena večina slabih kreditov. Pri tem naj se, kot ji svetujejo strokovnjaki IMF-ja, nasloni na smernice Svetovne banke in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Odpiranje tujemu kapitalu
Slovenija bi se morala po mnenju IMF-ja odpreti tujim neposrednim investicijam, saj zmotno branjenje "nacionalnega interesa", vključno z nenaklonjenostjo prodaje premoženja tujcem, bremeni proračun in podaljšuje težave podjetij in finančnega sektorja. "Odločna privatizacija bi lahko poslala močan signal mednarodnim vlagateljem," ocenjujejo v IMF-ju.

Kljub pozitivni oceni reform trga dela in pokojninskega sistema IMF-ja opozarja tudi na nekatere pomanjkljivosti. Reforma trga dela se tako ni dotaknila študentskega dela. Pokojninska reforma pa je zagotovila nekaj učinka, a v nekaj letih bo potrebna nova. "Obe reformi sta pozitivna koraka, ki pa sta prej postopna kot radikalna," pravijo v IMF-ju.

IMF sicer Sloveniji za letošnje leto napoveduje za okoli 1,5 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Finančne potrebe Slovenije za leto 2013 pa ocenjuje na okoli tri milijarde evrov. Ta vsota bi se lahko še povečala ob velikih kapitalskih potrebah bank.