IMF: Strategija koalicije je ustrezna
Vse to po oceni IMF-ja le še krepi potrebo po odločnem in takojšnjem ukrepanju za spopad s temi težavami. Odbor izvršnih direktorjev je strategijo trenutne vladajoče koalicije, ki poudarek daje na ukrepih za uravnoteženje javnih financ, ocenil kot ustrezno, obenem pa pozdravlja načrte za "celovite in ambiciozne" strukturne reforme. V IMF-ju si želijo hitre uveljavitve reformnega načrta. Izvršni direktorji sklada so pozdravili napredek pri konsolidaciji javnih financ in izboljšanju upravljanja z javnimi financami. Podprli so dozdajšnje ukrepe za sanacijo javnih financ, ki so temeljili predvsem na znižanju javne porabe. Prepričani so, da je bilo to njuno za krepitev zaupanja finančnih trgov.

"Osredotočanje na strukturne ukrepe"
V IMF-ju vlado pri konsolidaciji javnih financ spodbujajo k osredotočanju na strukturne ukrepe in ne samo nominalne cilje ter podpirajo načrt za doseganje uravnoteženega proračuna v letu 2015. Skladno z okvirom ukrepov za izboljšanje upravljanja javnih financ pozivajo tudi k vnosu fiskalnega pravila v ustavo in k boljšemu srednjeročnemu javnofinančnemu načrtovanju. Odbor izvršnih direktorjev je ob tem izpostavil pomen strukturnih reform za zagotovitev vzdržnosti javnih financ, dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in zagon gospodarske rasti.

Pozdrav pokojninski reformi, a ta ni dovolj
V IMF-ju vidijo pokojninsko reformo, ki je tik pred sprejemom v DZ-ju, kot korak v pravo smer, čeprav ob tem opozarjajo, da bodo za zagotovitev srednjeročne vzdržnosti javnih financ potrebni še odločnejši ukrepi. Pozdravljajo tudi usklajevanje reforme trga dela s socialnimi partnerji, saj spremembe v delovnopravni zakonodaji vidijo kot bistvene za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti. Povrhu vsega pa pozivajo k nadaljnjim ukrepom za izboljšanje poslovnega okolja, da bi privabili tuje neposredne naložbe.

Podpora uvedbi t. i. slabe banke
Odbor izvršnih direktorjev sklada je pozdravil tudi predvideno ustanovitev slabe banke kot odgovor na stalno rast deleža slabih posojil v bančnem sistemu in pri tem opozoril, da je ključna pravočasna operativna izvedba načrtovanega prenosa slabih terjatev na slabo banko, ki jo predvideva sprejeti, a zaradi referendumske grožnje še neuveljavljeni zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Visoka zadolženost podjetij, poziv k privatizaciji
V IMF-ju ocenjujejo, da bodo tri največje banke v pretežno državni lasti verjetno potrebovale več kapitala, kot težavo pa izpostavljajo tudi visoko zadolženost velikega dela podjetij. Slovenske oblasti spodbujajo k odločnemu ukrepanju za prestrukturiranje, dokapitalizacijo in na koncu tudi privatizacijo bank in podjetij v državni lasti, kar naj bi izboljšalo korporativno upravljanje teh gospodarskih subjektov. Kot posebej pomembno v IMF-ju izpostavljajo tudi krepitev mehanizmov nadzora in regulacije v Sloveniji ter izboljšanje orodij za krizno upravljanje.
V poročilu o Sloveniji, ki je nastalo na podlagi ugotovitev misije, ki se je v Sloveniji mudila septembra, IMF predstavlja gospodarsko sliko Slovenije v preteklih letih in izpostavlja težave, na katere opozarjajo tudi druge mednarodne ustanove. Med temi imajo pomembno mesto težave slovenskega bančnega sistema.

Napovedi krčenja gospodarstva se nadaljujejo
IMF sicer Sloveniji za letos napoveduje 2,2-odstoten upad kosmatega domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se gospodarstvo skrčilo še za odstotek. Rast naj bi se vrnila v drugi polovici 2013, tako da naj bi se BDP v letu 2014 zvišal za 1,7 odstotka.

Javni dolg do 70 odstotkov BDP-ja
Zaradi pričakovanih javnofinančnih stroškov za sanacijo slabih bančnih terjatev v IMF-ju po konservativni oceni pričakujejo, da se bo javni dolg z letošnjih 52,7 odstotka BDP-ja do leta 2016 zvišal na 70 odstotkov BDP-ja, nato pa naj bi se postopno zniževal. Zaradi stroškov reševanja bank naj bi bil prihodnje leto tudi nekoliko višji javnofinančni primanjkljaj in naj bi začasno presegel šest odstotkov BDP-ja.