"Brez rasti je prihodnost svetovnega gospodarstva ogrožena, največja ovira za rast bo v prihodnje nedvomno breme dediščine javnega dolga," je dejala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Tokiu, kjer poteka letno zasedanje IMF-a in Svetovne banke.

Javni dolg v razvitih državah naj bi po predvidevanjih IMF-a prihodnje leto narasel na 113 odstotkov BDP-ja, rekorderka med razvitimi državami pa je Japonska, kjer dolg dosega 237 odstotkov BDP-ja. Javni dolg je 100 odstotkov BDP-ja presegel že tudi v ZDA, v evrskem območju pa je bil medtem v prvem letošnjem četrtletju pri 88,2 odstotka BDP-ja.

Nujna je gospodarska rast
Lagardova je zatrdila, da je zniževanje javnega dolga ključna naloga, ki pa bo brez gospodarske rasti izjemno težka in bo terjala pravilno dinamiko zniževanja primanjkljaja, zato da ne bodo človeški stroški tega procesa previsoki. "Visoka zadolženost zelo otežuje zagon rasti, tako da morajo države hoditi po zelo ozki poti. Verjetno gre za dolgo pot, za katero ne obstajajo nobene bližnjice. A po tej poti morajo iti," je dejala Francozinja.

Pojasnila je še, da so oblasti v razvitih državah zaradi visokega dolga zelo izpostavljene izbruhom nezaupanja. Zadolženost jim namreč otežuje prepotrebne naložbe v infrastrukturo 21. stoletja ob sočasnem ohranjanju socialnih modelov.

Schäuble se strinja
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je v japonski prestolnici presodil, da prezadolžene članice območje evra nimajo druge alternative, kot da na srednji rok znižajo javni dolg. Prepričan je, da odpoved temu cilju ne bi vzbudil zaupanja, temveč prej zmedo. Trenutna povišana brezposelnost in gospodarske težave so namreč po njegovem mnenju prav posledica javnofinančne šibkosti.