Od zadnjega poročila je oceno letošnje gospodarske rasti IMF znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa s 3,9 na 3,6 odstotka.

Poročilo o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) je bilo objavljeno v Tokiu, kjer se začenja redno letno zasedanje IMF-a in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank 188 držav članic mednarodnih ustanov.

Vzrok za črnoglede napovedi je po mnenju IMF-a nevarnost fiskalnega prepada v ZDA in evropske dolžniške krize, kar bosta tudi glavni temi zasedanja.

Generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde je pred zasedanjem v luči reševanja zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer opozorila na pomen ustreznih politik.

Po njenem mnenju so ustrezne politike najbolj nujne v Evropi, glede na to, da epicenter krize ostaja območje evra. Evropske voditelje je zato pozvala, naj sprejmejo določene zaveze, med drugim v zvezi z enotnim nadzornikom bank v evrskih državah, neposredno dokapitalizacijo in izkoriščanjem stalnega sklada za zaščito evra (ESM).

Fiskalni prepad
Skrb Legardovi povzročajo tudi ZDA, ki jim 1. januarja grozi t. i. fiskalni prepad. Ta se nanaša na samodejno uveljavitev mešanice varčevalnih ukrepov in zvišanja davkov, vredne 600 milijard dolarjev, kar bi lahko vodilo v recesijo. Dogovor politikov za preprečitev tega je po njenih besedah nujen.

Oči so uprte tudi v Kitajsko, ki va kateri je predvsem zaradi evropske dolžniške krize gospodarska rast upočasnjena, zato IMF od Pekinga pričakuje ukrepe za odpravo in zunanjih šibkosti.