Po podrobnejši proučitvi pa so na gospodarski zbornici oblikovali model za usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav, ki upošteva tako nizko kot visoko inflacijo. Samodejni ukinitvi indeksacije, kot to predlaga vlada, namreč nasprotujejo.

Manjša razbremenitev plač od predvidene, ker se splošna olajšava ne bo zvišala za 1000, temveč samo za 500 evrov, nadaljnje povečevanje pa se bo ukinilo, bo negativna za potrošnjo, sporoča generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti. "To pomeni potencialno manjšo potrošnjo gospodinjstev v letu, ko bo izziv doseganje pozitivne gospodarske rasti," je dejal.

Pozdravljajo novo olajšavo za mlade in razbremenitev nizkih plač, vnovično uvedbo 50-odstotne stopnje pa ne. Tudi ekonomist Marko Pahor, ki glede na ohlajanje gospodarstva vladne davčne predloge šteje za upravičene, pričakuje, da bo 50-odstotna stopnja v nadaljevanju umaknjena. "Zviševanje dohodninske stopnje za najvišji dohodninski razred, to je sicer verjetno všečni ukrep, ni pa nekaj, kar bi bilo nujno," je poudaril.

Predlog za ukinitev samodejne uskladitve letvice in olajšav z inflacijo pa je naletel na ostro kritiko ekonomista Mateja Lahovnika. "To pomeni, da tudi če bi se plače samo uskladile z inflacijo in bi imeli enak realni dohodek, bi plačali bistveno več davka kot do zdaj," je opozoril.

Ob visoki inflaciji delna uskladitev

Proračunski prilivi so letos visoki tudi zaradi inflacije. Na gospodarski zbornici predlagajo samodejno uskladitev ob nizki do 2-odsotni inflaciji, ob višjih stopnjah pa delno. "Če je od dve- do štiriodstotna, velja 90-odstotna indeksacija, pri inflaciji nad štirimi odstotki pa 80-odstotna," je pojasnil Cantarutti.

Podobno kot sindikati si tudi na GZS-ju želijo večjo vključenost pri pripravi predlogov, še zlasti zato, ker je za leto 2024 napovedana celovita davčna reforma.